Sova v vašem računalniku

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija se je na septembrska teroristična dejanje v New Yorku in Washingtonu odzvala z nadzorovanjem slovenskih telekomunikacij. Razpolagamo z zanesljivimi podatki, da se je Sova oglasila pri upravljavcih strežnikov elektronske pošte in zahtevala, naj ti omogočijo nadzor telekomunikacij določenih oseb. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je zahteve podkrepila s sodnimi nalogi. Naše informacije govorijo o tem, da gre za osebe z uglednimi akademskimi statusi, osebe, dejavne v kulturni in civilno-družbeni sferi.

Informacijo smo preverili pri nekaterih upravljavcih računalniških strežnikov za elektronsko pošto. Gorazd Božič, ki na Arnesu, Akademski in raziskovalni mreži Slovenije, skrbi za varnost, je na vprašanje, ali na Arnesu trenutno izvajajo nadzor katerega od uporabnikov, odgovoril: "Zakonodaja predvideva, da je nadzor telekomunikacij možen zgolj ob odredbi sodišča. Trenutno ne izvajamo nadzora nobenega uporabnika." Na bolj precizno vprašanje, ali je v zadnjih tednih na Arnes prišla kakšna zahteva Sove za nadzor elektronske pošte, pa te zahteve zaradi tehničnih okoliščin ni bilo mogoče izvesti, je Gorazd Božič odgovoril: "Tako zastavljenega vprašanja ne morem komentirati."

Mišo Alkalaj, vodja računalniškega centra na Institutu Jožef Stefan, je na enako vprašanje odgovoril: "Oba veva, da bi - če bi tako zahtevo prejel ali videl - bil tudi opozorjen, da je informacija označena kot državna skrivnost; če bi podatke iz take morebitne zahteve sporočal naprej, bi torej zagrešil kaznivo dejanje. Zato lahko odgovorim le, da vaših domnev ne morem niti potrditi niti zanikati." Kdor ima vsaj bronasto bralno značko, bo izjavi razumel.

Situacija je torej perverzna. V času, ko je na slovenskem ozemlju uradovala udba in kasneje služba državne varnosti, je ta imela na PTT-ju svojo posebno sobico, v kateri je vlekla na ušesa in snemala. Umazani del posla je torej opravila sama. Če se je udba odločila, da bo nekomu prisluškovala, ni nikogar silila, naj ji pri tem asistira. Aktualna zakonodaja pa predvideva, da morajo s Sovo sodelovali tudi "podjetja, ki opravljajo prenos poštnih pošiljk in telekomunikacij." Ups, postojmo za trenutek! Kako pravi zakon? "Podjetja, ki opravljajo prenos poštnih pošiljk in telekomunikacij, morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov..." Ponovimo: s Sovo so dolžna sodelovati podjetja. Za ilustracijo naštejmo zgolj državna podjetja, ki se ukvarjajo z navedeno dejavnostjo. Pošta Slovenije d.o.o. In, recimo, podjetje Telekom Slovenije d.d. Pa podjetje Slovenija Online - Siol internet d.o.o. Pa podjetje Mobitel Telekomunikacijske storitve d.d. Tu so še številna zasebna internetna, poštarska in telekomunikacijska podjetja. Veljavni zakon o Sovi torej govori o podjetjih, ki so dolžna sodelovati pri nadzoru telekomunikacij. Ne omenja pa drugih organizacij, ki se prav tako ukvarjajo s prenosom elektronske pošte. S prenosom elektronske pošte se, denimo, ukvarjajo računalniški centri visokošolskih organizacij, ki pa nimajo statusa podjetja. S prenosom elektronske pošte se ukvarjajo zavodi, ki nimajo statusa podjetja. Ker razpolagamo z zanesljivim podatkom, da je Sova potrkala na vrata organizacij, ki niso podjetja, in zahtevala sodelovanje pri izvršitvi sodne odredbe o nadzoru elektronske pošte, trdimo, da je Sova prekoračila pooblastila. Sova je ravnala protizakonito. Sova sme pri nadzoru telekomunikacij sodelovati zgolj s podjetji. Morda se zdi argument, da so pri nadzoru telekomunikacij sodelovati zgolj podjetja, pravniško dlakocepski. Vendar ni tako. Zakone, ki posegajo v človekove pravice, je namreč treba brati dobesedno, tako kot so zapisani. Če ga je zakonodajalec pri pisanju zakona polomil, je to problem zakonodajalca. Zakonodajalec ima itak možnost, da zakone spreminja. Interpretacija, da so tudi univerzitetni ter fakultetni računalniški centri ali zavodi, ki izvajajo prenos telekomunikacijskih podatkov, nekakšna podjetja, v pravni državi ni možna. Podjetje je namreč strogo definiran pravni pojem, opredeljen v zakonu o gospodarskih družbah. Žal moramo ob tem zapisati, da je pri prekoračitvi pooblastil sodelovalo tudi sodišče, ki je Sovo napotilo na organizacijo, ki ni podjetje, in od te organizacije zahtevalo sodelovanje pri nadzoru elektronske pošte.

Čas velike nevarnosti?

Obstaja še en razlog, zaradi katerega moramo globoko podvomiti v zakonitost delovanja Sove. V katerih primerih je možen poseg v tajnost telekomunikacij? Možen je le s pisno odredbo sodišča. Zakonodaja daje pooblastila za poseg v tajnost telekomunikacij policiji, če je ta poseg nujen za razkritje storilcev kaznivih dejanj. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ima zakonsko pooblastilo, da spremlja "mednarodne sisteme zvez". Vendar zakon o Sovi določa, da se pooblastilo za spremljanje mednarodnih sistemov zvez ne nanaša na "določljive uporabnike" telekomunikacijskih sredstev v Sloveniji. Ko Sova nadzira "mednarodne sisteme zveze" torej načeloma ne sme nadzirati konkretnih v Sloveniji živečih uporabnikov. Obstaja pa izjema. Sova lahko v izjemni situaciji nadzoruje tudi konkretne uporabnike telekomunikacijskih storitev. Izjeme so strogo določene. Zakon o Sovi pravi, da izjemna situacija nastopi, "če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države." Ta "velika verjetnost" o obstoju nevarnosti za varnost države se mora kazati bodisi v obliki tajnih aktivnosti zoper slovensko suverenost in neodvisnost bodisi v aktivnostih za izvedbo mednarodnih terorističnih akcij zoper republiko Slovenijo in slovenske nosilce javnih funkcij bodisi vohunstvu bodisi pripravah na oboroženi napad Slovenije bodisi mednarodnem organiziranem kriminalu.

Prvič, ali je po 11. septembru nastopila "velika verjetnost ", da je varnost slovenske države ogrožena? 12. septembra, dan po terorističnem napadu na newyorški WTC in Pentagon, se je v Ljubljani sešel svet za nacionalno varnost. Svet za nacionalno varnost se je ukvarjal prav s stopnjo ogroženosti republike Slovenije. Slovenska tiskovna agencija v poročilu o seji sveta povzema izjavo ministrskega svetnika dr. Iztoka Podbregarja, ki v uradu predsednika vlade spremlja varnostno problematiko. "Po mnenju članov sveta je neposredna ogroženost Slovenije pred tovrstnimi terorističnimi dejanji v tem trenutku nizka," je, kot povzema STA, po seji sveta dejal Iztok Podbregar. Svet za nacionalno varnost je torej na vprašanje, ali obstaja "velika verjetnost", da je varnost Slovenije ogrožena, odgovoril nikalno. Ogroženost Slovenije je v tem trenutku nizka, je sporočil dr. Podbregar. Zadnji sestanek sveta za nacionalno varnost, za katerega vemo, se je zgodil 12. septembra. Po 12. septembru ni bila objavljena nobena informacija, ki bi govorila, da se je verjetnost o ogroženosti varnosti Slovenije povečala. Če bi vlada pred javnostjo prikrivala podatek o veliki verjetnosti, da je varnost Slovenije ogrožena, bi bilo to skrajno neodgovorno početje. Res je sicer, da je slovenski politični vrh govoril o tem, da mednarodni terorizem predstavlja hudo grožnjo sodobnemu svetu. S tem se lahko le strinjamo. Vendar je slovenski politični vrh s tem, ko je prek sveta za nacionalno varnost sporočil, da je neposredna ogroženost Slovenije v tem trenutku nizka, Sovi, če govorimo o nadzorovanju telekomunikacij, prižgal rdečo luč. Dokler ni "velike verjetnosti" o ogroženosti države, njenih organov ali nosilcev javnih funkcij, se Sova na ozemlju republike Slovenije ne sme dotikali telefonov, pošte elektronske pošte in telefaksov. Res pa je, da je svet za nacionalno varnost pozval pristojne institucije, torej tudi Sovo, naj marljivo delajo. Naj delajo marljivo, ne pa protizakonito!

Vohuni brez pooblastil?

Ko so ameriške varnostne in obveščevalne organizacije ob tragediji v ZDA razglabljale, kaj naj storijo, so v kar najkrajšem času navezale stik z ameriškim kongresom. Zakonodajalcu so predlagale, naj jim poveča pooblastila. Skeptičen delček javnosti je ob tem opozarjal, da povečevanje pooblastil varnostnih in obveščevalnih institucij ogroža svobodo, mi pa lahko ob tem dodamo, da zahteve kongresu, naj ta poveča pooblastila, vsaj ne ogrožajo pravne države. Svobode, intimnosti v virtualnem svetu in sorodnih udobnih lastnosti sodobne civilizacije bo sicer manj, država pa bo vendarle ostala pravna.

Pot, ki jo je ubrala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, je bila drugačna. Nič ni jamrala, da nima dovolj pooblastil. Tragedija, ki se je zgodila v ZDA, je namreč takšne vrste, da bi se morala Sova takoj zamisliti in oceniti, ali so zakonita pooblastila, ki jih ima, primerna za boj proti mednarodnemu terorizmu. Z oceno, da sedanja pooblastila glede na nove okoliščine niso dovolj velika, bi se morda lahko celo strinjali. Zgolj za ilustracijo: Sova nima pooblastila, da bi nadzirala telekomunikacije domnevnega mednarodnega terorista, če je dejavnost te osebe uperjena zoper kakšno tujo državo. Pač, zakon o Sovi je napisan nekoliko domačijsko. Sova se ukvarja z varnostjo republike Slovenije, zakon pa ji ne daje pooblastil, da bi ob pomoči nadzorovanja telekomunikacij spremljala dejavnost, ki morda ogroža varnost kakšne druge države. Vendar, pozor: ko se je dan po tragediji sestal svet za nacionalno varnost, je ta sporočil le, da bo glede na nove razmere preučil strateške dokumente, nič pa ni govoril o tem, da bo preučil obstoječo zakonodajo.

Dejstvo, da se obseg svoboščin in človekovih pravic po terorističnem dejanju z ZDA krči, je strah vzbujajoče. Še dosti bolj strah vzbujajoče pa je, če si obveščevalne in varnostne službe pooblastila, ki jih nimajo, jemljejo sama, brez soglasja zakonodajalca. V tem primeru sta pod udarom tako svoboda kot pravna država.

Del mednarodne antiteroristične koalicije

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je, ko je govoril o oblikovanju mednarodne antiteroristične koalicije, povedal, da bodo države, ki se bodo priključile koaliciji, prispevale vojaške, finančne, diplomatske in obveščevalne potenciale. Slovenija se je hitro prijavila, da bo v koaliciji sodelovala po svojih najboljših močeh. Morda bo treba čez čas, ko bo globalna antiteroristična koalicija pisala bilanco, oddati tudi kakšno knjigovodsko poročilo o vloženih naporih. Na knjigovodskem kontu, ki govori o obveščevalnih naporih, je do določenega prometa že prišlo. Žal - brez pravnega kritja.

povezava