Desant na ministrstvo

Po četrturnem nizkem letu v trdni temi sta pilota vojaškega helikopterja končno ugledala baterijske luči, ki so medlo označevale improvizirani helidrom na ljubljanskem Barju. Med kratkim pristankom se je vanj vkrcala četa do zob oboroženih slovenskih rambov, z našitki Moris na ramenih in z brzostrelkami Heckler & Koch s pravimi naboji v rokah. Helikopter se je po hitrem dvigu obrnil proti svojemu cilju. Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Stražarji in varnostniki na ministrstvu so zaspano čakali na konec nočne izmene, ko jih je ob 4.21. uri zjutraj prebudil telefonski klic. "Izvajamo nočno vajo. Helikopter z našimi specialci bo pristal ob ministrstvu. Brez panike," se je zaslišalo na drugi strani telefonske žice. In nekaj minut za tem je helikopter nenadoma pristal na nogometnem igrišču ob nekdanji Vojaški gimnaziji, iz njega pa so poskakali oboroženi morisovci in zasedli obrambne položaje. Tak nočni desant se je v noči s 27. na 28. februar 1994 ponovil še enkrat.

Po uspešno izvedenem desantu na lastno ministrstvo so se specialci vrnili v svojo tajno bazo v Škrilju v Kočevski Reki. Med njimi pa je v splošnem navdušenju nad dobro opravljenim delom odmevalo: "Zdaj smo jim pokazali, naj zdaj malo razmišljajo."

"Vojska je želela le zaščititi ustavni red in zakonitost," je na nedavni tiskovni konferenci, 5. marca letos, poudaril nekdanji obrambni minister Janez Janša. Tiskovna konferenca ni bila navadna strankarska, kjer bi govorili o aktualnih političnih zadevah, temveč je bila sklicana s posebnim namenom. Dva dni po njej oziroma dan po objavi mastnih naslovov v časopisih se je namreč ponovno pričelo sojenje v zadevi Depali vas. Aferi, ki je Janšo odnesla iz vlade in od realne moči nad oboroženimi silami in ki je bila doslej le vrh ledene gore nestabilnih političnih razmer v državi in podtalnih dogajanj v deželi Kranjski. Če je bila namreč doslej brutalna aretacija civilista Milana Smolnikarja v javnosti največji poseg vojske v civilno sfero, je zdaj jasno, da ni več tako. V pripravi so bili še veliko težji posegi. Kakšne narave so bili, pa je na isti tiskovni konferenci nakazal kar sam Janša, ko je policijo obtožil priprave državnega udara.

Svoje nenavadne trditve - državne udare povsod dela vojska, ne pa policija - je Janša skušal podkrepiti s strogo zaupnimi dokumenti policije, ki jih je delil na tiskovni konferenci, pozneje pa jih je dal objaviti tudi na internetu.

"Gre za zelo odkrit dokument. Navedeni ukrepi pa govorijo o tem, da bodo tudi z oboroženo silo zasedli ministrstvo za obrambo in druge pomembne državne ustanove, zaprli mejo, uporabili prisluškovalna in vsa ostala sredstva, skratka klasične ukrepe policijske države. Deset dni so veliko izmed teh dokumentov tudi dejansko izvajali, kar izhaja iz drugih dokumentov. Izvajali so vse razen uporabe orožja," je veliko odkritje naznanil Janša. Vendar pa je v njegovi zgodbi nekaj manjkalo.

Janša je na svoji tiskovni konferenci, na kateri je želel slovenski javnosti predstaviti dokaze o policijskih pripravah na "državni udar", pozabil povedati, da so bili načrti pripravljeni le kot odgovor na skrajno nenavadne in nevarne aktivnosti, ki so potekale v njegovem obrambnem ministrstvu. Po predstavitvi svojega videnja Depale vasi pred parlamentarno komisijo za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, 13. maja letos, je na novinarsko vprašanje, ali je v času okoli Depale vasi tudi Slovenska vojska izvajala kakšne posebne aktivnosti, odgovoril le: "Ne. Obrambno ministrstvo ni izvajalo nikakršnih aktivnostih, ki ne bi imele osnove v zakonu." Na vprašanje, ali so imeli tedaj pripadniki specialne brigade Ministrstva za obrambo (MORIS) v svojih puškah bojno strelivo, pa je odvrnil le, da je to "... smešno. Bojno strelivo so imeli le vojaki, ki so opravljali stražarske dolžnosti ..."

Manever nad obrambnim ministrstvom

Vendar takrat ni bilo smešno. Nasprotno. Morisovci so pravi nočni helikopterski desant na obrambno ministrstvo izvedli slab mesec pred aretacijo Milana Smolnikarja v Depali vasi.

"Dne 28. 2. 1994 izvedite nočno-dnevno taktično vajo (preverko b/p) pod zaščitnim znakom 'MANEVER'," se glasi prva točka ukaza, ki ga je 16. februarja 1994 v Kočevski Reki podpisal poveljnik Morisa, brigadir Tone Krkovič, pozneje generalni sekretar Janševe Socialdemokratske stranke. "Dne 27./28. 2. ob 24.00 uri smo bili obveščeni, da je prišlo do nasilne zasedbe zgradbe Ministrstva za obrambo na Kardeljevi ploščadi 26, Ljubljana. Ukazan je bil ukrep pripravljenosti za alarm profesionalne strukture Specialne brigade Moris," pa piše v drugem dokumentu z njegovim podpisom.

Ti dokumenti mečejo na vse dosedanje izjave in dokumente povsem drugačno luč. Kot je videti iz njih, je v noči s 27. na 28. februar okoli 80 pripadnikov profesionalne strukture Morisa, ki so bili najbolj izurjeni in usposobljeni in tudi do zob oboroženi, zares zapustilo svoje kočevske gozdove in krenilo nad prestolnico. Vsi pripadniki Morisa so bili mobilizirani po posebnem samopozivnem sistemu brigade, kateremu naj bi bilo nemogoče prisluškovati. To je bilo rezervirano le za najbolj zanesljive in lojalne poveljnike, ki so bili podrejeni direktno Tonetu Krkoviču. Ob prihodu v bazo so izvedeli, da bodo opravljali vajo helikopterskega desanta na ministrstvo za obrambo, katerega naj bi sicer varovali. Specialci so se razdelili v tri skupine z oklepniki, oboroženi z mitraljezi, ki so se ločeno premikale v treh različnih smereh v okolico Ljubljane, natančneje na ljubljansko Barje, kjer so postavili improvizirani helidrom. "Zaradi uporabe v naseljenem mestu" jim je poveljnik odreda za hitre intervencije major Ladislav Troha naročil, da naj s seboj vzamejo Heckler & Koche, najbolj učinkovite brzostrelke na svetu. Udeležencem vaje so poveljujoči še naročili, da naj spoštujejo prometne predpise, spomnili pa so jih tudi na ravnanje v primerih, če bi kolono zaustavljali organi Ministrstva za notranje zadeve. Le kakšna so bila ta navodila in zakaj so bila sploh potrebna?

Nekaj čez tretjo uro zjutraj so se posedli v oklepnike in odrinili proti prestolnici. Kot v vsaki vojski je tudi našim specialcem zagodlo slabo vzdrževanje opreme. En oklepnik so zaradi okvare na menjalniku morali pustiti v bazi. Šele ob 4. uri in 21 minut so obvestili dežurne službe v generalštabu in na ministrstvu, da njihove najbolj izurjene in oborožene specialne enote vadijo desant kar na njih, petnajst minut do petih pa se je skupina jurišnikov vkrcala v helikopter in v nizkem letu šla osvobajat "domnevno zasedeno obrambno ministrstvo". Ropot helikopterja pa ni bil neopažen, saj so ga ob 4. uri in 59 minut zabeležili tudi nekateri pristojni iz ministrstva za notranje zadeve. Po prvi skupini je nad obrambno ministrstvo poletela še druga, ob 5. uri in 30 minut, petnajst minut po tem, ko sta obe skupini opravili z desantiranjem, pa je Krkovič izdal ukaz za vrnitev specialcev v bazo. Znova so se razdelili v tri skupine in se vsaka po svoji poti vrnili v kočevske gozdove.

Zanimivo, da je Krkovič v eno od taktičnih predpostavk zapisal tudi: "Dne 28. 2.1994 ob 00.25 uri je bil ukazan dežurnemu organu MORIS alarm za profesionalno sestavo brigade ter dosegljivost poveljnikov samostojnih enot rezervne sestave na domu ter takojšnji premik profesionalne sestave v območje okolice Ljubljane. Zaradi nedefiniranosti situacije se bo naloga dopolnjevala v času formiranja premika enot." Ta predpostavka kaže, da je poleg prave vaje helikopterskega desanta nad glavno mesto Republike Slovenije potekala tudi mobilizacijska vaja poveljnikov odredov rezervne sestave Morisa, ki so imeli orožje in bojno strelivo praviloma shranjeno kar na lastnem domu.

Zgolj napake in kršitve ali priprave na državni udar?

Toda ali ni navidez ta nočna vojaška vaja le še ena vaja, ki so jo morale slovenske oborožene sile izvajati, da bi bile pripravljene opravljati svojo glavno nalogo - braniti domovino?

Sporen je že sam namen vaje. Po nam dosegljivih podatkih naj bi bila ena poglavitnih nalog Morisa zaščita in varovanje državnega in vojaškega vrha v primeru vojne in ob podobnih izrednih razmerah. Torej bi bilo od njihove pripravljenosti in usposobljenosti odvisno življenje predsednikov in najvišjih častnikov, skratka kar usoda države. Naši specialci pa so februarja 1994 raje predpostavljali, da so kljub njihovi nalogi obrambno ministrstvo nasilno zasedle neke neznane sile, nato pa so trenirali, kako ga bodo z desantom ponovno osvobodili. Vojaški strokovnjaki menijo, da je zgoraj opisana vaja edinstvena v vojaškem svetu. S tem ko izvajaš tako vajo s predpostavko, da je nekdo zasedel obrambno ministrstvo, pravzaprav priznaš, da tvoj vojaški sistem ne deluje. Obveščevalnim službam ne zaupaš oziroma priznaš, da ne delujejo. S tako vajo priznaš, da ne moreš zaščititi niti svojega ministrstva, kaj šele cele države. Za vojaka pa ni hujše predpostavke. Kaj so torej vadili morisovci? So nemara pod pretvezo branjenja vadili napad?

Tudi sicer v demokratičnih nikoli ni vojaških vaj, ki bi potekale v glavnih mestih. Ko se to zgodi gre za državni udar. Vojaške vaje potekajo na vojaških poligonih, na katerih je omejeno gibanje za civilno prebivalstvo, izjemoma pa tudi v drugih delih države po gozdovih na ravnem terenu oziroma po glavnih strateških smereh, vendar je o teh vajah javnost vedno obveščena, da ne bi bilo strahu, policija pa v skladu s svojimi pristojnostmi pri vaji sodeluje.

Kar se formalnosti tiče, je jasno, da je bila Morisova vaja "Manever" izpeljana mimo vseh vojaških pravil. Čeprav so Pravila Slovenske vojske - temeljni predpis, ki določa organizacijo vojaških enot - začela veljati šele leta 1996, so v Teritorialni obrambi veljale neke ustaljene norme vojaške hierarhije. Novih slovenskih predpisov leta 1994 sicer še ni bilo, starih jugoslovanskih, ki so veljali po ustavnem zakonu, pa niso kaj preveč upoštevali, kljub temu pa vojska ni vojska, če podrejeni ne upoštevajo ukazov nadrejenih oziroma če podrejeni izvajajo akcije mimo in brez vedenja svojih predpostavljenih. V primeru te vaje se je namreč zgodilo natanko to.

V osnovnem ukazu za izvedbo vaje, ki ga je podpisal Krkovič, namreč nikjer ni videti, kdo je njemu ukazal izvedbo te manevrske vaje, niti nikjer ne piše, da bi izvedbo te vaje kdorkoli sploh odobril. Vsekakor bi moral biti z vajo seznanjen in jo vsaj odobriti načelnik republiškega štaba TO Albin Gutman, kot Krkovičev neposredno predpostavljeni. Iz ukaza pa izhaja, da kopije ukaza niso bile poslane nikomur izven Morisa, niti v arhiv, ukaz je prejel le načelnik štaba specialne brigade (oziroma Krkovičev neposredno podrejeni) podpolkovnik Boris Mikuš.

V nasprotju s pravili in prakso pri izvajanju vojaških vaj pri "Manevru" ni bilo prav nobenega zunanjega nadzora s strani neodvisnih vojaških opazovalcev ali sodnikov, ki bi ocenjevali, ali so na vojaški vaji izpolnili zadane naloge. Prav tako o vaji seveda niso obvestili medijev.

Zanimivo je tudi, da o izvedbi vaje nad prestolnico države sploh ni bila obveščena policija niti noben drug državni organ. Še posebej zato, ker je od leta 1972 celo nekdanja JLA obveščala policijo o vsakem vojaškem premiku po javnih cestah. Neobveščanje policije pa nemara kaže tudi, da policija v tedanji taktični predpostavki ni bila na strani Morisa, temveč kje na drugi strani.

Kot nam je povedal nekdanji pripadnik specialne brigade Moris, je bila vaja "Manever" največja in najbolj resna vojaška vaja Morisa v celotnem njegovem obstoju. "Nikoli prej nismo izvedli takšne vaje z vsemi nami, niti se to ni zgodilo nikoli pozneje," je dejal. Kot je omenil sogovornik, ta vaja sploh ni bila predvidena v letnem načrtu dela specialne brigade, kar bi vsekakor morala biti.

Vaja je bila izvedena v nasprotju z vsemi pravili tudi zato, ker so bili dežurni na RŠTO in v obrambnem ministrstvu o vaji obveščeni šele takrat, ko je bila ta že v polnem razmahu. V vsaki normalni vojski so namreč tiste enote, ki delno ali v celoti sodelujejo v vaji, ali pa gredo vadbene enote mimo njihove vojašnice ali vanjo, o vaji obveščene precej pred samim alarmom za začetek vaje.

In zadnje. Vsaka vojaška vaja ima neki cilj oziroma taktično nalogo. Ali je to obramba nekega mostu, napad na neki strateško pomemben hrib, v mestih pa predvsem blokada komunikacij ali čiščenje terena. In kaj je bil cilj vaje "Manever"? Iz ukaza za izvedbo vaje, ki ga je podpisal poveljnik Morisa Anton Krkovič, ta ni jasen. Ker v eni od taktičnih predpostavk piše, da je prišlo do zasedbe zgradbe ministrstva za obrambo, bi lahko upravičeno domnevali, da je cilj vaje nasilno zavzetje stavbe ministrstva za obrambo oziroma osvoboditev zasedene stavbe. Glede na "Okvirni načrt ukrepov za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti v primeru potrebe", ki ga je 17. februarja 1994, torej le dan po tem, ko je Krkovič ukazal izvedbo nenavadne vaje, pripravila Uprava kriminalistične službe, pa je prej moč sklepati, da je bil cilj vaje vaditi "zasedbo ministrstva za obrambo".

Kako bi nas branila policija?

Janez Janša je na tiskovni konferenci, h kateri smo se že nekajkrat vrnili, poizkusil obtožiti policijo, da je v času pred pretepaško aretacijo Milana Smolnikarja delovala sumljivo. In proti obrambnemu ministrstvu. To je dokazoval s papirjem "Okvirni načrt ukrepov za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti v primeru potrebe." Dokument, ki je nastal le dan po tem, ko je dal Krkovič ukaz za nočno vajo, ima dve fazi. Prva govori o pripravah in druga o akcijah, ki naj bi ustavile vojsko, če bi ta hotela delovati izven svojih objektov in tudi v primeru zasedbe ministrstva za obrambo. Načrt predvideva, da se v prvi fazi v primeru začetka neposrednih priprav enot in posameznikov MO na protiustavne aktivnosti, ki se še ne manifestirajo navzven, so pa nesporno ugotovljene s strani Uprave kriminalistične službe ali pa v primeru zamenjave ministra Janše, začnejo izvajati posebne naloge, kot so opazovanje ključnih vojaških objektov, predvsem zgradbe MO, RŠTO, specialne brigade Moris, vojašnic in vseh drugih točk, za katere je ugotovljeno, da jih uporablja VOMO ali pripadniki Morisa, ko opravljajo naloge v civilu, da se v skladu s pridobljenimi dovoljenji začne tajno opazovati Darka Njavra in njegove aktivnosti, zagotovi se okrepljeno varovanje varovanih oseb in objektov in zagotovi takojšnjo dosegljivost oseb, pooblaščenih za aktiviranje posebne policijske enote.

Če bi zadeva eskalirala, pa načrt v drugi fazi predvideva tudi bolj obsežne ukrepe, kot so aktiviranje akcije ATLAS zaradi "krize v BiH in poteka ultimata Nata", aktiviranje posebnega štaba na ravni MNZ, aktiviranje štabov po območnih UNZ, v katerih so predstavniki vseh služb, takojšnje aktiviranje specialne in posebne policijske enote in vpoklic celotne policije, po formiranju posebnih policijskih enot takoj fizična blokada vseh kritičnih vojaških objektov po vnaprej pripravljenih načrtih in zasedba kontrolnih točk; pripadniki specialne enote policije pa z uporabo vseh sredstev takoj prevzamejo nadzor nad najvitalnejšimi točkami v mestu Ljubljana: stavba parlamenta, stavba vlade, stavba predsedstva republike, RTV Slovenija, Radio Glas Ljubljane in TV-postaja Kanal A, delavci UVZ takoj začnejo z okrepljenim fizičnim varovanjem varovanih oseb, po možnosti pa jih pospremijo na tajne lokacije; mejne policijske enote naj takoj začnejo izvajati detajlno kontrolo vseh vozil in potnikov na meji s ciljem najdbe orožja in eksploziva, v primeru zasedbe posameznih objektov se ti izpraznijo po predhodnih opozorilih, po odločitvi ministra za notranje zadeve se izpraznijo s silo. V primeru uresničitve nočne vaje pa načrt predvideva: "V primeru zasedbe MO se pridobi odredba preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo in opravi preiskava ter primejo storilci kaznivih dejanj, vstop v objekte se po odločitvi ministra za NZ po predhodnem opozorilu izvede z uporabo sile; PP Brnik in letalska enota policije takoj onemogočita poletanje in pristajanje helikopterjev MO (z ukrepi v kontrolnem stolpu in neposredno fizično onemogočitvijo); in v primeru prodiranja vojaških enot (zlasti Moris) po cestnih komunikacijah se na naj primernejših mestih izvedejo fizične blokade."

Tako torej piše v načrtu policije, ki ga Janša predstavlja kot načrt za "policijski" državni udar. Vendar če podrobno in natančno preberemo, bi se moralo, da bi se ta načrt aktiviral, nekaj zgoditi. Pripadniki Teritorialne obrambe oziroma Slovenske vojske bi morali kreniti v boj za oblast v državi oziroma nasilno bi morali poskušati preprečiti v parlamentu zakonito izglasovano odstavitev obrambnega ministra.

K sreči Moris svoje vaje nazadnje ni ponovil v praksi. Kako blizu usodi "banana" republik smo bili, pa ne nazadnje kaže tudi izjava Janeza Janše za Delo novembra 1999: "V svojih rokah sem imel veliko moči. V času, ko se je govorilo o plebiscitu, bi lahko forsiral drugačne prijeme. In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem." Le kdo je bil tisti, ki je Janši dajal take predloge, ki bi bistveno spremenili tok moderne slovenske zgodovine? Je bil to kdo iz brigade Moris, ki je izvedla doslej najbolj nenavadno in noro vojaško vajo Slovenske vojske? Vajo, v kateri je vadila zavzetje lastnega poveljstva oziroma po vseh vojaških priročnikih, vajo za državni udar.