ALI JE TO ROP?

Viator & Vektor (V & V), ki mu je vlada avgusta po izjemno nizki ceni prodala 80-odstotni delež Sistemske tehnike, je minuli teden odprodal 29 % deleža STO avstrijskemu podjetju Steyr, ki je v lasti ameriške orožarske multinacionalke General Dynamics. Avstrijci so delež plačali z licenco za proizvodnjo nove generacije vojaških vozil valuk 8 x 8. V & V si je tako s podjetjem, ki ga je od države dobil za borih 460 milijonov tolarjev, med drugim zagotovil milijardne posle z ministrstvom za obrambo in ob podpori partnerja učinkovit nastop in verjetno tudi lep zaslužek na tujih trgih. Poslovni uspehi V & V sami po sebi seveda niso sporni (če pozabimo na več kot sumljive povezave med politiko, zasebnim kapitalom in pridobivanjem poslov) in v perspektivi obljubljajo tudi lepšo prihodnost Sistemski tehniki. Je pa vsekakor sporno ravnanje države v tej kupčiji. Ključno vprašanje je še vedno: zakaj država deleža Sistemske tehnike Steyrju ni prodala sama? Po naših izračunih, ki temeljijo na vrednosti prve Steyrjeve licence za valuke 6 x 6 (SŽ so jo odkupile sredi devetdesetih), je V & V odstotek podjetja, ki ga je država V & V-ju prodala za 5,75 milijona tolarjev, namreč Steyrju samo nekaj mesecev pozneje prodal kar za 20,3 milijona tolarjev.

Pojasnila vlade pod vodstvom Antona Ropa, ki je kot najvišji organ prodajo Sistemske tehnike in kupnino potrdila, smo dobili v obliki sporočila Urada vlade za informiranje, "da nam prilagajo odgovore, ki so jih pripravili v ministrstvu za gospodarstvo". Neznani avtor (na dokumentu ni naveden) sporoča, da država 29-odstotnega deleža Sistemske tehnike ni sama prodala Steyrju iz naslednjega razloga: "Na javni razpis z dne 21. 3. 2003 ter na neposredno pisno povabilo štirim domačim in sedmim tujim možnim ponudnikom se s ponudbo ni odzval nihče. V postopku prodaje so pooblaščene osebe imele kontakt s Steyrjem, vendar je ta odločno zavrnil možnost, da bi sam postal lastnik Sistemske tehnike. Steyr brez vodilnega domačega partnerja ponudbe ni želel posredovati. V podaljšanem roku do 5. 6. 2003 je prispela le ena ponudba, in sicer ponudnika Viator & Vektorja, ki pa je predhodno dogovoril strateško partnertstvo s Steyerjem." Po omenjenem pojasnilu sodeč torej ne drži izjava pomočnika direktorja V & V Igorja Zajca iz prejšnjega tedna, po kateri naj Steyr z državo ne bi hotel sklepati poslov. Vlada sporoča, da država 29-odsotnega deleža Sistemske tehnike ni sama prodala Steyrju zato, ker ta brez vodilnega domačega partnerja ponudbe ni želel posredovati. Na povsem jasno vprašanje, zakaj ta vodilni domači partner ni mogla biti država, še vedno ni odgovora.

Zakaj to ni mogla biti država, vlada torej še vedno ni pojasnila.

Ob tem bode v oči tudi dovoljenje države za nadaljnjo odprodajo deleža Sistemske tehnike, s katerim je država naredila izjemo prav pri V & V. "Slovenske železarne ob svoji prodaji odvisnih družb določeno obdobje ne dovoljuje nadaljnje prodaje oziroma odsvojitve deleža, saj je izbira kupca vezana na njegova zagotovila po nadaljnjem razvoju prodane odvisne družbe. Pri strateškem partnerstvu, ki pa je pomembno za nadaljnji razvoj prodane družbe, lahko dovoli izjemo. Tako je bilo dovoljenje za prodajo 29 % poslovnega deleža Steyerju po nakupu 80 % poslovnega deleža Sistemske tehnike že dogovorjeno in opredeljeno v nakupni pogodbi. Vendar pa je bila vsebina transakcije prepuščena bodočima partnerjema," pojasnjuje vlada. Na vprašanje, kako komentira naše izračune, po katerih je V & V delež Sistemske tehnike prodal po štirikrat višji ceni od tiste, po kateri ga je kupil, vlada odgovarja, da špekulacij glede vrednosti licenčnine in transakcij po prodaji 80-odstotnega deleža družbe prodajalec ne more komentirati.

Dodaten dvom zbuja pojasnilo vlade o tem, na kakšni podlagi je bila oblikovana kupnina za Sistemsko tehniko v višini 460 milijonov tolarjev. "Družba Sistemska tehnika je predstavljala največji segment družbe STO, ki je od ustanovitve dalje vsako leto generirala velike izgube, ki so kulminirale leta 2002 v izgubi 2,4 milijarde tolarjev (letni promet je znašal okrog 7 milijard tolarjev) in prisilile lastnika - Slovenske železarne, d. d., v odločitev o uvedbi postopka prisilne poravnave kot edini možni razvojni alternativi v primerjavi s stečajem. Glede na tržno-tehnološki položaj Sistemske tehnike in v primerjavi z razpoložljivimi ocenami vrednosti družbe (cenilec, ekspertne ocene) je komisija višino kupnine, ki je bila dosežena v postopku pogajanj, ocenila kot primerno." Zanimivo je predvsem, da vlada ob tej predstavitvi Sistemske tehnike kot podjetja v izrazito slabi ekonomski situaciji pozabi povedati, da je podjetje od leta 1992 do 2003 samo z ministrstvom za obrambo sklenilo za 7,68 milijarde tolarjev poslov, da je že sklenjena pogodba do leta 2005 z vključenim DDV-jem skupaj vredna 8,05 milijarde tolarjev in da podjetje računa tudi na zaslužek z novimi valuki. In seveda, vlada pozabi povedati, da so se Slovenske železarne, katerih večinski lastnik je država, samo jeseni 2002 odpovedale več kot 1,396 milijarde tolarjem, ki jim jih je dolgoval STO. Komisiji se ob vsem tem zdi kupnina 460 milijonov primerna, enako pa tudi vladi, ki je takšno kupnino in prodajo podjetja V & V-ju potrdila.

Po mnenju komisije za prodajo železarskih družb tudi sodelovanje podjetij (KPMG in ITEO Abeceda), ki so bila aktivno udeležena v aferi SIB, ni sporno. Kot pojasnjujejo, so bili posamezni izvajalci izbrani na podlagi načela konkurenčnosti, izmed različnih ponudb, ki so prispele na naslov prodajalca, pa so izbrani najbolj ustrezali zahtevanim kriterijem. "Delo posameznih izvajalcev pri tretjih projektih, kot je primer v zastavljenem vprašanju, do sedaj na kvaliteto izdelkov in sodelovanje s komisijo ni vplivalo," pojasnjuje vlada in dodaja, da se komisija v postopku prodaje družbe Sistemska tehnika ni srečala z nobeno fizično osebo, ki se povezuje z nakupom SIB. Zanimivo, ob tem, da je odločitev komisije o prodaji ravenskega podjetja V & V-ju kot članica nadzornega sveta Slovenskih železarn med drugim denimo potrdila predsednica NS Energetike, torej kupca SIB.

Iz vladnega odgovora lahko torej potegnemo vsaj nekaj ugotovitev. Vlada je vedela, da bo V & V delež Sistemske tehnike prodal naprej. Vedela je, kdo bo kupec. In vedela je, koliko bo tak posel vreden ali pa bi to vsaj morala vedeti. Na podaljšanem razpisu je, temu navkljub, tako rekoč podarila pravzaprav edini donosen del slovenske vojaške industrije podjetju, ki je tesno povezano s političnimi imeni iz afere SIB.

Mlačni odmevi

In kako so sporno državno prodajo Sistemske tehnike V & V-ju komentirale pristojne institucije? Direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko pravi, da so za zadevo sicer izvedeli iz medijev, jo pa zelo skrbno in z zanimanjem spremljajo, tako kot tudi ostale zadeve, povezane s selitvijo javnih funkcionarjev v zasebna podjetja in poznejšim pridobivanjem poslov. Ob tem opozarja, da urad v primeru Sistemske tehnike nima pristojnosti in pooblastil, ki bi mu omogočile dostop do nujno potrebnih podatkov in dokumentov. "Imajo pa takšne pristojnosti drugi organi, tožilstvo, policija. Glede na to, da je informacije o tem poslu, ki se pojavljajo v medijih, mogoče preveriti in ob oceni, da te informacije presegajo nivo govoric, kot je mogoče sklepati v tem primeru, ni ovire, da ne bi zadeve preverili," pravi Penko. Iz urada generalne državne tožilke Zdenke Cerar so nam posredovali sporočilo Okrožnega državnega tožilstva (ODT) v Ljubljani: "ODT sledi novinarskim člankom glede teme, o kateri sprašujete, in je določene trditve oziroma domneve vsebinsko preveril prav z ozirom na dokumentacijo, ki se na tem tožilstvu nahaja zaradi usmerjanja predkazenskega postopka v zvezi s SIB banko. Državni tožilec, ki zadevo usmerja, ocenjuje, da zaenkrat ni osnove za uvedbo postopka odkrivanja - predkazenskega postopka - posebej zaradi z vaše strani nakazanih povezav, sama zadeva SIB banke pa se nahaja v delu pri policiji, ki izvaja predkazenski postopek.V kolikor je torej v tej fazi možno posredovati podatke, spada to v pristojnost in odločitev policije."

Bolj odločno preverjanje spornega nakupa je napovedal predsednik državnozborske komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Andrej Bajuk, ki je sicer v parlamentu prav te dni najbolj glasno bentil nad pomanjkljivim nadzorom države nad državnim premoženjem in še posebej nad podjetji, kjer je država večinski lastnik, ter nad luknjami v premoženjski bilanci. Napovedal je, da bo s potrebno podporo od računskega sodišča zahteval, naj sporni nakup preveri, razpravo na to temo pa bo zahteval tudi na parlamentarnem odboru za gospodarstvo, katerega član je. Predsednik odbora Feri Horvat pa je od ministrstva za gospodarstvo tudi že zahteval podrobnejše informacije o prodaji Sistemske tehnike.