Dogovor na vrhu

Zgodba o Mercatorju se je začela čisto preprosto. V petek, 12. avgusta, popoldan se je po nam znanih informacijah pet ljudi sestalo v vladni palači. Na sestanku so bili navzoči: predsednik vlade Janez Janša, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Kosem Starina, direktor KD Group Matjaž Gantar, direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek in predsednik uprave Istrabenz Igor Bavčar. O čem so razpravljali? Dogovorili so se o podrobnostih operacije Mercator ter o nadaljnjih manevrih vpletenih družb. Sod, Kad in KD Group bodo Pivovarni Laško in Istrabenzu prodali deleže v Mercatorju. Pivovarna Laško, ki je (pre)zadolžena in mora del svojega premoženja odprodati, bo v naslednjem koraku prodala Radensko in Fructal. Oživel je projekt Herkul, s katerim se je vlada seznanila že pred približno petimi meseci in ki predvideva poslovno sodelovanje Mercatorja, srbske Delte in Hrvaškega Agrokorja pri trgovini na drobno. Slednjima naj bi Laško prodalo Radensko (Agrokorju) in Fructal (Delti). Nerešeno je ostalo le vprašanje deleža Pivovarne Laško v Delu, ki naj bi ga tudi prodala, a šele, ko bo predsednik vlade odločil, komu. Janša že nekaj časa ni skrival zanimanja za ta delež, le ni znal (mogel) izbrati načina, kako bi do njega prišel. Ko bo pravi trenutek, naj bi sporočil, komu naj Pivovarna Laško proda Delo. Verjetno KD Group, ki bi za nagrado v sodelovanju pri poslu postala prvi v vrsti za Abanko, ki jo potrebuje za oblikovanje finančnega stebra. Delo bi Gantar nato prodal Zavarovalnici Triglav, kjer bi ga država z lahkoto nadzirala.

Od navzočih na sestanku smo želeli izvedeti, ali so tam res bili in kaj so se dogovarjali, a nam nihče ni niti potrdil niti izrecno zanikal, da bi tak sestanek bil. V kabinetu predsednika države so odgovorili, da nam žal ne morejo odgovoriti na naše vprašanje. V Istrabenzu je bil odgovor Igorja Bavčarja naslednji: "V Istrabenzu poročamo javno in v skladu s pravili borze o pomembnih poslovnih dogodkih, ne pa tudi o posameznih srečanjih in sestankih." Tone Turnšek je prek svojega piarovca sporočil: "Pivovarna Laško je nakup deleža družbe Mercator pojasnila v svojih uradnih sporočilih na Seonetu in v sporočilih za medije. Sicer pa je bil Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško, 12. 8. 2005 v Laškem, kjer je imel vrsto sestankov." Gantarjeva direktorica službe za korporativno komuniciranje nam je poslala naslednji odgovor: "V odgovor na vaša vprašanja lahko navedemo dejstvo, da KD Group v zadnjem času svojega deleža v Mercatorju ni niti prodala niti kupila. Ostala podjetja, ki jih omenjate, niso del naše poslovne strategije in zato tudi ne predmet poslovnih dogovarjanj." Andrijana Kosem Starina kljub dolgotrajnemu iskanju ni bila dosegljiva.

Operacija Mercator

Na sestanku pri predsedniku vlade je bil zastavljen preprost načrt, a izvedba je nekaj drugega. Zdi se, da je le na začetku šlo vse gladko. Že 19. julija je Mercatorjeva uprava dobila dovoljenje nadzornega sveta za izpeljavo dokapitalizacije, ki jo Mercator potrebuje za širitev. Dve uri pred sejo nadzornega sveta sta Kad in Sod zahtevala, da sodelujeta pri dokapitalizaciji. Zoran Janković sicer ni bil ravno navdušen nad to idejo, saj si je želel čim prej znebiti države iz lastništva Mercatorja, a je nadzorni svet to vseeno odobril. Za 30. avgusta je bila napovedana skupščina Mercatorja, na kateri so volili tudi nove nadzornike v 12-članskem NS. Dan pred njo so Kad, Sod in KD Group zahtevali javno povabilo k dokapitalizaciji, ki so ga tudi dobili. Takrat je Janković Tomaža Toplaka, prvega moža Kada, in Marka Pogačnika, direktorja Soda, vprašal, ali lahko, kar je bila po vzoru zamenjav nadzornikov v Petrolu, Krki in Luki Koper realna možnost, pričakujejo protipredlog liste kandidatov za novi nadzorni svet, ki je bila med lastniki že prej usklajena. Toplak je Jankoviću odgovoril, da ne. V nasprotnem primeru naj bi ga o tem obvestili. Pa ga niso. Državna sklada sta na skupščino delničarjev prišla z novim seznamom nadzornikov. Od teh so bili trije člani blizu Pivovarne Laško in Istrabenza, kar naj bi kazalo, da se država umika iz Mercatorja.

Vzporedno z Mercatorjevo skupščino se je odvijala zgodba o prodaji deležev, ki sta jih imela Kad in Sod v Mercatorju. Že prej so se pojavila ugibanja o tem, ali bo država izstopila iz Mercatorja in svoje deleže prodala Pivovarni Laško in Istrabenzu, ki sta se že nekaj časa zanimala za povezovanje z Mercatorjem. Ugibalo se je, ali bo zaradi tega Laško prodalo naložbo v Delu in jo v zamenjavo prepustilo državnima skladoma? Takrat so Laščani vneto trdili, da Dela ne prodajajo, da zanje Delo ostaja strateška naložba, od katere pričakujejo donose. Tudi po skupščini Mercatorja sta prvaka Kada in Soda zagotavljala, da država ne bo prodala deleža v Mercatorju in da so zainteresirani za dokapitalizacijo. Potrdila pa sta, da se država pripravlja na umik iz gospodarstva, saj je že prej razmišljala, da bi kontrolni delež v Mercatorju ponudila konzorciju domačih naložbenikov, na čelu z Istrabenzom in Pivovarno Laško. Vendar sta bila sklada glede Mercatorja odločna, da se z različnimi podjetji le pogovarjajo, nič še ni bilo odločeno. Čeprav je bil že na dan Mercatorjeve skupščine posel izpeljan. In je o tem eden od kupcev že obvestil Zorana Jankovića. Obstajajo informacije, da je svoj delež prodal tudi KD Group, ki pa to vztrajno zanika.

Kritike in zapletanja

Sklada sta torej pod mizo prodajala davkoplačevalsko premoženje, in to pod ceno, saj bi zanj po nekaterih ocenah lahko iztržila nekaj deset milijard tolarjev več. Tretjinski delež v Mercatorju sta prodajala nepregledno, kar ni v skladu s koalicijsko pogodbo in obljubami, ki jih je vladajoča koalicija dala v predvolilnem boju. Sklada tudi nista iskala (naj)boljših ponudnikov za odkup kontrolnega deleža v Mercatorju in se nista odločila za usklajeno prodajo enemu ponudniku, s katero bi iztržila prevzemno premijo. Za javnost je ostalo mnogo neodgovorjenih vprašanj. Udeleženci v poslu pa niso želeli ničesar pojasnjevati, vsaj dokler ne bodo prodaje potrdili upravni odbor Soda in nadzorniki Kada.

Pritiska javnosti in ugibanj glede prodaje je bilo očitno dovolj, da so se akterji odločili, da bosta oba sklada na isti dan sklicala tiskovno konferenco, na kateri bosta malce potišala in ne potešila radovednost. Toplak in Pogačnik nista pojasnila ničesar novega, s svojima nastopoma sta le dokazala, da sta samo izvrševalca ukazov, ki jima v tem trenutku ni dovoljeno ničesar pojasnjevati. Na sklicanih tiskovnih konferencah nista konkretno pojasnila ničesar, niti kakšne zavarovalne klavzule sta si zagotovila v pogodbah, niti zakaj nista iskala boljših ponudnikov z javno ponudbo, niti zakaj se nista odločila za skupno prodajo deleža. Nastala je mučna situacija predvsem za Toplaka in Pogačnika, v katero sta bila potisnjena in iz katere se nespretna in nevešča komuniciranja z javnostjo nista znala rešiti. Tako sta trdila, da sta deleže prodala zaradi umika države iz gospodarstva, ker nista imela odločilnega vpliva na upravljanje Mercatorja. Celo več mesecev naj bi spremljali in analizirali Mercator. Zakaj ravno Pivovarna Laško in Istrabenz? Kot pravita Pogačnik in Toplak, zato ker sta bila v danem trenutku najboljša ponudnika. Kako to vedo, če sploh niso iskali boljših ponudnikov? Toplak je o tem povedal tudi: "Nas ne skrbi, da nismo zbirali drugih ponudb. Imeli smo dobro ponudbo, zato smo se ukvarjali z njo. Alternativnih ponudb pa ni bilo." Razložila sta še, da pogodbi vsebujeta odložni pogoj, prevzemno klavzulo in možnost, da prodajalec pod določenimi pogoji odkupi delež nazaj. Za prodajo so se odločili na podlagi notranje in zunanje revizije, za katero nista želela povedati, koliko je stala in kdo jo je izvedel. Zatrdila sta tudi, da se o zadevi nista posvetovala s premierom Janšo.

Oglasila se je tudi opozicijska LDS. Tone Rop je prodajo deležev Kada in Soda v Mercatorju označil za največje oškodovanje državne lastnine in davkoplačevalcev v zgodovini Slovenije. Po njegovi oceni pa se znesek oškodovanja giblje med 25 in 30 milijardami tolarjev, kar je primerljivo z 2.900 stanovanji ali šestimi falconi. Nadzorni svet Kada je prodajo odobril, ne da bi se seznanil z vsebino pogodbe, saj je bila ta predstavljena le ustno. Opozoril je tudi na to, da je prodajo Kadovega deleža v Mercatorju Istrabenzu vodil Tomaž Toplak, ki je hkrati podpredsednik NS Istrabenza.

Na manevriranje obeh skladov so leteli očitki tudi s strani strokovne javnosti. Jože P. Damijan, prvi reformator, je dal vedeti, da se večina članov strateškega sveta ne strinja s takšnim načinom transakcije in pogodbe ne bi podprla. "Člani se namreč strinjajo, da je bil način prodaje kapitalskih deležev države v Mercatorju nepregleden in potencialno škodljiv, tako za davkoplačevalce kot za državo," je izjavil Damijan. Povedal je tudi: "Če greš na razpis, boš vedno dosegel višjo ceno ali boljše pogoje, ker bo več ponudnikov, ki bodo med seboj konkurirali." V reševalno akcijo se je nato podal sam Janez Janša, ki je najprej dal vedeti, da vsebine pogodb ne pozna, po tem pa očitke strokovnjakov označil za smešne. Je s tem dal vedeti Damijanu, naj se ne meša v zadeve, ki se ga ne tičejo, in naj dela tisto, za kar je bil imenovan? Očitno že, saj Damijan ne želi komentirati ne razhajanj okoli načina umika države iz gospodarstva, ne tega, kako si predstavlja nadaljnje sodelovanje s predsednikom vlade.

Kar je nekoliko nenavadno, glede na to, da je predsednik vlade Janez Janša podprl način prodaje državnega premoženja, kot sta ga Kad in Sod opravila v primeru Mercatorja, in ga označil kot zaščito nacionalnega interesa.

Nacionalni interes

V prihodnje ne moremo pričakovati večje preglednosti prodaje državnega premoženja, vsaj ne pri večjih naložbah, kjer bo v igri zaščita nacionalnega interesa. V intervjuju za celjski radio je Janez Janša prejšnji teden dejal: "Mislim, da je bila dokapitalizacija predlagana s strani uprave, ker je uprava z Jankovićem na čelu določila ceno delnice. Mislim, da pri tem poslu niso šli pod to ceno. Razumem tudi predstavnike obeh uprav (skladov), če so sodelovali pri dogovarjanju o tem poslu, da v teku, ko dogovori še tečejo, ne govorijo o ceni in ne pojasnjujejo teh stvari. Če bi upoštevali nasvete v časopisih in šli v prodajo deležev na mednarodnem razpisu, čez par let ne bi bilo več slovenske živilsko-prehrambene industrije niti kakšne močne slovenske firme. Podpiram tak način prodaje državnega premoženja, podjetij, in to smo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo, umik upravljalske funkcije države iz podjetij, hkrati ali pa sočasno z odprodajo deležev." Ni pozabil omeniti tudi, da so se takšne prodaje državnega premoženja dogajale že prej. Da ne bi slučajno spregledali, da niso nič slabši vladarji od prejšnjih. Predvsem je to letelo na prodajo Leka in Gorenja.

Toplaku in Pogačniku je po seji nadzornega sveta Kada, na kateri so kupčijo potrdili, v bran stopila še Andrijana Kosem Starina, ki predseduje Kadovim nadzornikom. Po njenem sta za prodajo državnega deleža v Mercatorju kriva tuja diskontna trgovca Lidl in Hofer, ki prihajata v Slovenijo, zaradi česar se bo konkurenčni boj na slovenskem trgu maloprodaje zaostril. Njun prihod je bil napovedan že pred časom. Kot je dejala Starina-Kosmova, so nadzorniki prepričani, da bi s poznejšo prodajo Mercatorjevih delnic iztržili manjši dobiček.

Domačijski scenarij

V skladu s scenarijem, dogovorjenim v vladni palači 12. avgusta, je slišati tudi govorice, da naj bi kmalu prišlo tudi do posla z Abanko. V igri je nekaj možnih kupcev poleg Bank Austrie Credit Anstalt in SKB banke je med najverjetnejšimi Gantarjeva KD Group oziroma interesni krog okoli Gantarja, ki bi delež kupil od Zavarovalnice Triglav, pojavljajo pa se tudi povezave s Savo in NFD. Vsekakor so želje nekaterih, da bi banka ostala v slovenski lasti, k čemur je pozivala tudi Banka Slovenije, zato bo prav zanimivo videti, kako pregledni bodo posli s prodajo deležev v Abanki, kjer ima državna Zavarovalnica Triglav tretjinski delež.