V službi italijanskega kapitala

V sredo, 29. marca, je kardinal dr. Franc Rode predsedniku slovenske vlade pisal zanimivo pismo. Pismo je nastalo pičlih pet dni zatem, ko je dr. Rode postal kardinal.

V tistih dneh je bila tudi siceršnja komunikacija med kardinalom Rodetom in predstavniki slovenske države intenzivna. V petek, 31. marca, je slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu priredilo koncert v čast kardinalu dr. Francu Rodetu. Koncerta se je udeležil tudi slovenski zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel. Ko je bil dr. Rode umeščen na kardinalski položaj, sta iz Ljubljane, med drugimi, pripotovala dr. Milan Zver, minister za šolstvo, ter Janez Drobnič, minister za družino. Ko je bila februarja objavljena novica, da bo dr. Rode postal kardinal, je predsednik vlade Janez Janša zapisal,da gre za veliko priznanje dosedanjemu delu dr. Rodeta, hkrati pa je imenovanje slovenskega kardinala v čast in ponos Republiki Sloveniji. Premier je zapisal tudi, da ceni pozornost, ki jo dr. Rode skozi celotno poslanstvo namenja vprašanjem razvoja in blagostanja slovenske države in njenih prebivalcev. Na dan, ko je dr. Rode postal kardinal, je bil predsednik vlade v Bruslju, na dvodnevnem zasedanju vrha EU. "Za Slovenijo je to priznanje, še posebej pa za slovensko cerkev," je dejal predsednik vlade. Ker pa je sedanji premier velik politični realist, je spregovoril tudi o tem, kaj položaj dr. Rodeta pomeni za interese Slovenije. Imenovanje kardinala Rodeta je "tudi priložnost, da prek človeka slovenskega rodu, ki se je že izkazal kot zagovornik naših interesov, v hierarhiji zelo pomembne institucije Slovenija uveljavi določene interese. Gre za organizacijo, ki ima velik neposreden vpliv na dogajanje v svetu, in vsaka država si želi, da bi imela v njej svojega predstavnika."

Nekaj dni zatem, ko je predsednik vlade Janša kardinala Rodeta predstavil kot velikega zagovornika slovenskih interesov, je s Svetega sedeža na sedež vlade prišlo pismo. Kardinal dr. Franc Rode predsednik vlade Janezu Janši sporoča, da se je nanj prek genovskega kardinala Bertoneja ponovno obrnila italijanska gradbena družba Grassetto. Slovenski kardinal predsedniku vlade sporoča, da je italijanska gradbena družba "v sporu z našim DARS-om", Grassetto pa se je prek posrednika iz Genove na kardinala Rodeta obrnil zato, da bi v sporu posredoval.

Kaj naj bi bila vsebina spora? Grassetto naj bi imel pri gradnji predora pod Trojanami "okoli 50 milijonov evrov škode, kar si seveda prizadeva izterjati na svoj način." Škoda naj bi nastala zaradi dodatnih nepredvidenih in nepredvidljivih del.

Kardinal Rode predsedniku vlade sporoča, da je Grassetto na ljubljansko sodišče vložil tožbo, kar mu omogoča tudi pogodba. Hkrati pa je Grassetto pripravljen na "pametno poravnavo, pri čemer bi svojo zahtevo zmanjšal za polovico."

Kardinal dr. Rode predsedniku vlade sporoča še, da ne more soditi, ali so zahteve družbe Grassetto upravičene. Vendar ob tem dodaja, da bi bila poravnava, če bi bila ta v prid obeh strani, pametna rešitev. In da bi bil vesel, če bi njegovo posredovanje vsaj malo prispevalo k temu, torej k pametni rešitvi.

Dejstvo, da visoki funkcionar Svetega sedeža piše predsedniku slovenske vlade in nastopa kot posrednik v sporu med italijansko družbo Grassetto in slovensko družbo, ki financira gradnjo avtocest, zveni osupljivo. Predstava, da se kardinal Rode, prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, ukvarja zgolj s položajem redovnic in redovnikov, je napačna. Ukvarja se tudi s tuneli. Nastopa kot mediator v finančnih sporih med italijansko gradbeno firmo in slovensko državno firmo. Ne ukvarja se torej zgolj s posvečenim in apostolskim življenjem, pač pa tudi z luknjami v trojanskem hribovju ter luknjami v finančni konstrukciji. Je v stikih z gradbeniki ter z najvišjim funkcionarjem slovenske vlade. In, jasno, je v stiku z enim najvplivnejših kardinalov.

Vrtamo

A začnimo v letu 1999. Leta 1999 je DARS objavil razpis, s katerim je zbiral najbolj ugodnega ponudnika za izgradnjo tunela, ki naj bi ljubljansko kotlino povezal s Štajersko. Tunel pod Trojanami je od trenutka, ko je stekel slovenski avtocestni program, veljal za eno mitskih točk. Trojane in Črni kal, ti dve točki sta od samega začetka gradnje avtocestnega križa veljali za najbolj zahtevni. Črni kal je za zahteven podvig veljal zato, ker bi morali gradbeniki na kratki razdalji premostiti veliko višinsko razliko. Trojane pa za zahteven projekt niso veljale zaradi krofov ali kakšne sorodne kulinarične znamenitosti, pač pa zaradi geološke sestave hriba.

Ko so oktobra 1999 odpirali prispelo dokumentacijo, se je izkazalo, da je najbolj ugodno ponudbo oddala milanska družba Impresa Grassetto. Italijani bi tunel pod Trojanami zvrtali za 14 milijard SIT. Družbi SCT in Impregilo, ki sta nastopili skupaj, bi tunel zgradili za 19,3 milijarde SIT. Alpine Bau iz Salzburga je oddala dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da lahko tunel postavijo za 19,6 milijarde SIT. Primorje iz Ajdovščine in avstrijski Jaeger Bau sta v skupnem nastopu za gradnjo tunela zahtevali 23,5 milijarde tolarjev.

Ponudba družbe Grassetto je bila torej za dobrih pet milijard SIT ugodnejša od skupne ponudbe SCT-ja in Impregila.

Po oktobrskem odpiranju ponudb se je državna revizijska komisija ukvarjala s prvo serijo pritožb. Do marca 2000 so se s tožbami ukvarjala še sodišča, vključno z ustavnim. 23. marca 2000 pa sta predsednik uprave DARS-a Janez Božič in predsednik družbe Grassetto Gianni Luciani vendarle podpisala pogodbo o gradnji dveh predorskih cevi. Vsaka cev bi merila slabe tri kilometre. Po tečaju, ki je veljal marca 2000, je bil posel vreden slabih 70 milijonov evrov.

Že pred podpisom pogodbe je posel med DARS-om in Grassettom vzbudil pozornost parlamenta. Poslanec Jelinčič je med izjemno dolgim nastopom med drugim omenil, da je tedanji italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino pred obiskom Slovenije na zunanje ministrstvo naslovil pismo, v katerem je zaprosil, naj se družbi Grassetto omogoči, da na razpisu nastopa pod enakimi pogoji. Fassino se je v Sloveniji mudil januarja 1999. Septembra 1999 je Ljubljano obiskal še enkrat; tedaj se je sestal tudi s slovenskim ministrom za promet. Z drugimi besedami, družba Grassetto je leta 1999 v Sloveniji lobirala prek ene najvidnejših osebnosti italijanske levice.

In potem je italijanska gradbena družba oddala najbolj ugodno ponudbo, posel je bil sklenjen, gradnja se je lahko začela. Ostali gradbinci so najbrž ob oddaji ponudbe izračunali, da je geologija trojanskega hribovja zelo zapletena reč in se zato tunela za 70 milijonov evrov pač ne da zvrtati.

Zakaj je bilo že pred samim začetkom jasno, da bodo Trojane zapleten projekt? Tiskovno sporočilo DARS-a, napisano ob podpisu pogodbe, je bilo tako zapleteno, da ga brez magisterija iz geologije težko razumeti. DARS je zapisal, da je hribina geotehnično slaba. Za ilustracijo citirajmo zgolj del zapletenega sporočila: "Predor Trojane poteka po permokarbonskih glinastih skrilavcih, meljevcih in peščenjakih. Razen za peščenjak je trdnost hribine opredeljena kot izredno slaba do zelo slaba, gostota diskontinuitet pa kot izredno gosta do zelo gosta. Hribino sekajo številni prelomi in je močno pregnetena. Več prelomov z omejeno debelino tektonske gline seka traso predora pod topimi koti. Zaradi zapletene geološke zgradbe in v pretežni meri nizkonosilnih plasti je načrtovana gradnja predora razdeljena na vzhodni in zahodni del, ki omogočata istočasni izkop in gradnjo predora v štirih točkah (na vseh štirih portalih). Zaradi geometrijskih in geotehničnih pogojev, ki posredno vplivajo na dinamiko gradnje, so bila na obeh portalnih območjih predhodno izvedena takoimenovana 'pripravljalna dela'. Tako je bilo izvedeno varovanje portalov s pilotnimi stenami, sidrnimi gredami in geotehničnimi sidri, kar omogoča izvajalcu nemoten pričetek izkopa predora."

Hkrati je DARS ob sklenitvi posla javnost obvestil, da geološka prognoza govori tudi o možnosti, da je v hribu skrivajo eksplozivni plini, torej metan. In da bo potrebno ob izkopu izvajati tudi predvrtanje, s katerim bi ugotavljali prisotnost eksplozivnih plinov.

Skratka, že precej pred začetkom del je bilo jasno, da so Trojane nepredvidljiv podvig. Pri Trojanah pač ne gre zgolj za to, da pri krofu nikdar ne veš, kje te bo čakala marmelada. Tudi to ni bilo jasno, kje se bodo pojavili resni problemi. Hkrati pa je bilo jasno, da problemi bodo.

Novembra 2000 so ob vhodu v predor postavili kip Svete Barbare in se zavetnici rudarjev in minerjev priporočili, da bi bilo problemov čim manj. Kljub temu, da kardinal dr. Rode, najvišja cerkvena avtoriteta, ugotavlja, da so morali italijanski gradbeniki na Trojanah opraviti številna nepredvidena in nepredvidljiva dela, si ne drznemo domnevati, da je zavetnica rudarjev Sveta Barbara svoj posel opravila malomarno.

50 milijonov evrov?

Potem so stroji zabrneli. In avgusta 2005 je promet na odseku Blagovica - Trojane stekel. Tunel sta blagoslovila ljubljanski metropolit in nadškof Alojz Uran ter škof evangeličanske cerkve Geza Erniša.

Med letoma 2000 in 2005 se je pripetilo marsikaj. Od tega, da je v cevi predora prihajalo do deformacij, do tega, da so bile hiše, postavljene nad tunelom, poškodovane. Hkrati je med samo gradnjo prihajalo do sporov med glavnim izvajalcem, Grassettom, in podizvajalci. S spori, ki so nastali ob gradnji in zaradi poškodovanih stavb nad predorom, se ukvarjajo sodišča.

17. marca 2006 pa je družba Grassetto pri ljubljanskem okrožnem sodišču vložila tožbo zaradi plačila dobrih 13 milijard SIT, ki naj bi jih gradbenikom plačali investitor, torej DARS. Ponovimo: leta 2000, ko sta DARS in Grassetto podpisala pogodbo o gradnji predora, je pogodbena vrednost del znašala nekoliko manj kot 70 milijonov evrov. 13 milijard SIT, za kolikor Grassetto toži DARS, lahko prevedemo v evre - tožbeni zahtevek znaša 54 milijonov evrov.

Kardinal dr. Rode v dopisu, ki ga je poslal predsedniku vlade sicer navaja nekoliko nižji znesek - Grassetto naj bi zahteval dodatnih 50 milijonov. Vendar je točna vsota tožbenega zahtevka za štiri milijone evrov višja.

Pogodbene cene iz leta 2000 ne moremo seštevati s sedanjim tožbenim zahtevkom. Zaradi dodatnih del in večje količine vgrajenega materiala je DARS Grassettu že med samim izvajanjem del priznal višje stroške. Zato je cena, ki jo je DARS izplačal Grassettu, tako ali tako višja od pogodbene. Če bi upoštevali inflacijo in vsoto, ki jo je prejel Grassetto, preračunali na parametre, kakršni so veljali ob podpisu pogodbe, bi Grassetto prejel okrog 19 milijard SIT.

Ob tožbi italijanskega gradbenega podjetja pa se pojavlja poseben problem. Če bi Grassettu priznali še tožbeni zahtevek, bi se za nazaj postavilo vprašanje, ali je Grassetto še najboljši ponudnik. Družbi SCT in Impregilo bi tunel zgradili za 19,3 milijard SIT. Po tečaju, ki je veljal leta 2000, bi to znašalo, če izračunamo čez palec, okrog 96 milijonov evrov.

Prošnja kardinala Bertoneja

Kardinal Rode v pismu, ki ga je postal predsedniku vlade, navaja, da se je družba Grassetto nanj obrnila prek kardinala Bertoneja. Kardinal Tarcisio Bertone je izjemno zanimiva osebnost. Službuje v Genovi, kardinal pa je postal leta 2003. Tako kot kardinal Rode je rojen leta 1934. Nadškof je postal leta 1991, med letoma 1995 in 2002 pa je kot tajnik kongregacije za nauk vere služboval v Vatikanu. Zgolj spotoma: predstojnik kongregacije za nauk vere, ki skrbi za doktrinarno čistost, je bil v tistem času kardinal Ratzinger, danes papež Benedikt XVI.

Ob smrti papeža Janeza Pavla 2. je bil kardinal Bertone na ožjem seznamu možnih naslednikov. V javnosti je izjemno pozornost vzbudil, ko je katolike pozval, naj ne berejo knjige Da Vincijeva šifra. Kardinal Bertone je kot prvi visoki uradnik RKC reagiral na bestseller Dana Browna, učinek pa je bil nekako pričakovan - občinstvo je knjigo kupovalo še bolj množično. Marca lani je pozornost vzbudil tudi v športni javnosti. Italija in Škotska sta v soboto, 26. marca, igrali kvalifikacijsko tekmo za nastop na nogometnem svetovnem prvenstvu. Kardinal se je pritožil, da ni primerno, ker se nogometna tekma odvija na predvečer velike noči. Italija je Škotsko premagala z rezultatom 2:0. Jasno, gre za tekmo v peti kvalifikacijski skupini, katere članica je bila tudi Slovenija.

Kardinal Bertone je tesno povezan s sedanjim papežem, Benediktom XVI. Oktobra lani je obiskal Kubo, Fidel Castro pa je prek kardinala Bertoneja novemu papežu poslal vabilo, naj obišče Kubo. Hkrati pa je tesno sodeloval tudi s papežem Janezom Pavlom II. Aprila 2000 je kot tajnik kongregacije na nauk vere obiskal sestro Lucijo, ki je v Fatimi leta 1917 slišala tri prerokbe device Marije. Papežev osebni odposlanec je sestro Lucijo posebej izprašal o tretji prerokbi. Sestra Lucija je tedaj potrdila, da je tretja prerokba govorila o atentatu na papeža. Nekaj tednov kasneje je Sveti sedež objavil besedilo tretje prerokbe.

Zdi pa se, da je kardinal Bertone ne ukvarja zgolj z neprimernimi datumi nogometnih tekem, bogokletnimi bestsellerji, diplomatskimi misijami med komunistično Kubo in Svetim sedežem ter dolga leta varovanimi skrivnostnimi prerokbami. Nastopa tudi kot posrednik med italijansko gradbeno firmo, kardinalom Rodetom ter slovensko vlado.

Poravnava

Kolikor nam je znano, je kabinet predsednika vlade ob pismu kardinala Rodeta reagiral in zadevo odstopil v reševanje nižjim instancam vladne administracije. Hkrati pa se s tožbenim zahtevkom družbe Grassetto ukvarja tudi sodišče. DARS je na tožbo Grassetta odgovoril; dokumentacija je merljiva v fasciklih.

Primer pa je posebej zanimiv, ker se ob pobudi kardinala Rodeta zastavlja vprašanje, na katero pot bo zavila Slovenija. Kako bo v Sloveniji teklo reševanje sporov? Jasno je, da je spor med DARS-om in Grassettom realen in povsem legitimen sodni spor. Grassetto je menda prepričan, da leta 1999, ko so pisali ponudbo za vrtanje predora, niso bili seznanjeni z vsemi možnimi problemi. DARS pa je prepričan, da so bili italijanski gradbeniki seznanjenimi z vsemi potrebnimi parametri. Grassetto je prepričan, da so ob gradnji nastali nepredvidljivi problemi, DARS pa je prepričan, da so bili vsi problemi predvidljivi. Gre torej za spor, ki ga brez izvedencev gradbene in geološke stroke ni mogoče korektno rešiti. Tudi sama pogodba med Grassettom in DARS-om je določala, da morebitne spore rešuje sodišče.

Ponuja pa se druga varianta reševanja sporov. Torej varianta, ko prefekt vatikanske kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja piše predsedniku vlade, ponudi posredniške usluge. In ker je kardinal dr. izkazan zagovornik naših interesov, kot ga je označil premier Janša, bi spor rešili ob polovičnem popustu.

Re-kapitulacija

Tako kot se zdi osupljivo, da kardinal ponuja posredniške usluge v sporu med italijanskim gradbincem in slovensko državno firmo, je osupljiva tudi iznajdljivost italijanskih gradbincev ob iskanju poti, kako skleniti posel. Ponovimo: zgodba se je začela leta 1999, ko so na slovensko zunanje ministrstvo, ministrstvo za ekonomske odnose ter ministrstvo za promet prišla pisma italijanskega ministra za zunanjo trgovino Piera Fassina, ki je posredoval, da bi lahko družba Grassetto pod enakopravnimi pogoji nastopala na razpisu za gradnjo tunela. Poteza italijanskega ministra je zanimiva zaradi dveh razlogov. Zanimiva je zato, ker je leta 1999 tako ali tako že veljalo, da se lahko na razpise pod enakopravnimi pogoji prijavljajo tudi tuje korporacije. Hkrati pa je poteza zanimiva zato, ker je ena ključnih osebnosti italijanske levice posredovala pri tedanji levo-sredinski slovenski vladi. Leta 1999 je ministrstvo za zunanje zadeve vodil dr. Boris Ferlec, ministrstvo za promet je vodil Anton Bergauer, ministrstvo za ekonomske odnose pa dr. Marjan Senjur. Sedem let pozneje družba Grassetto uporablja nov posredniški kanal. Milanski gradbeniki so se obrnili na kardinala iz Genove, ta na slovenskega kardinala, ki službuje v kuriji, ta pa na predsednika vlade.

Čakamo na dan, ko bo slovenski minister za zunanjo trgovino pri italijanski vladi lobiral za prost dostop slovenskih gradbenih podjetij ob gradnji italijanskih tunelov. In veselimo se dneva, ko bo slovenski gradbinec, ko bo predor zgrajen, potrkal na vrata kardinala Rodeta ter mu potarnal, da je imel pri gradnji tunela ogromno škodo. Potem bo slovenski kardinal posredoval pri kardinalu Bertoneju, ta pa bo pisal predsedniku italijanske vlade. In v pismu bo ponujal polovični popust.