Predsednik kot marioneta

Vlada je s prizadevanji za odvzem pooblastil predsedniku republike glede imenovanj funkcionarjev in z apetiti po prenosu določenega dela pooblastil v lastno domeno začela takoj, ko je postalo jasno, da na nekatere položaje Drnovšek ne bo predlagal kandidatov, ki jih je posredno podpirala vlada. O tem je ob iskanju kandidata za guvernerja Banke Slovenije javno govoril že predsednik vlade Janez Janša. Zdaj postaja jasno, da je mislil resno, kar ima lahko za posledico precejšnje spremembe v razmerju moči med vlado in predsednikom republike, ki bi v tem primeru postal eden najbolj nebogljenih od ljudstva neposredno izvoljenih predsednikov na svetu.

Vlada je z novelo zakona o imenovanju mednarodnih sodnikov, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje, v javnost prišla v začetku prejšnjega tedna, del politike in stroka sta izrazila ogorčenje, minister dr. Lovro Šturm pa je nekaj dni pozneje predlog zakona umaknil iz vladnega postopka. Predlog je vseboval rešitev, ki bi predsedniku republike odvzela izbiro kandidatov za mednarodne sodnike, državnemu zboru pa imenovanje. Na mesto predsednika bi stopil pravosodni minister, na mesto državnega zbora pa vlada.

Predlog zakona je zdaj umaknjen iz postopka medresorskega usklajevanja, predvsem zaradi negativnih javnih odzivov. Minister Šturm je umik pojasnil z domnevnim omogočanjem razprave stroki: "Ker ne gre za nujno zadevo, lahko iskanje rešitve prepustimo stroki." Omenjena izjava je sicer pomenljiva tudi širše, v kontekstu neprestanih "ad hoc" in parcialnih zakonskih sprememb, ki jih brez posvetovanja s stroko kot po tekočem traku proizvaja vlada. Vendar je to drugo vprašanje, prav tako pa ne gre preveč resno jemati niti ministrovega malega koraka nazaj, ki je predvsem posledica glasnega nasprotovanja strokovne javnosti. A dejansko je vlada svoj namen dosegla že s tem, ko se je o predsednikovih pristojnostih razvnela razprava. Še več, zdaj se govori o imenovanju mednarodnih sodnikov in o tem, ali so določene predsednikove pristojnosti v nasprotju z ustavo - in veliko manj o dejanskih vzrokih za nameravano odvzemanje pristojnosti predsedniku, ki sploh niso povezani s funkcijo predsednika, pač pa z osebo, ki to funkcijo trenutno opravlja. Vlade namreč ne moti predsednik kot funkcija, ampak predsednik Janez Drnovšek. Da je prav oseba predsednika, torej aktualni predsednik, glavni vzrok za ideje o krčenju predsedniških pooblastil, je potrdil tudi nekdanji ustavni sodnik, pisec ustave, trenutno sicer tudi član vladne skupine za nadzor Sove dr. Tone Jerovšek: "Najprej moramo vedeti, zakaj smo se sploh začeli pogovarjati o tej tematiki. To se je zgodilo zaradi načina, kako svojo funkcijo izvršuje sedanji predsednik. Predsednik je namreč predsednik vsega ljudstva, zato bi se o svojih odločitvah moral posvetovati z državnim zborom. Sedanji predsednik pa je svoje predlagalne pravice razumel kot absolutno pravico, da samostojno predlaga kandidate za razne položaje."

V Sloveniji je demokracija res še razmeroma mlada, kljub temu pa bi določene izkušnje politiko že lahko odvrnile od prenaglih spremembah tako pomembnega področja, kot so pooblastila predsednika republike. V preteklosti se je namreč že govorilo o pristojnostih predsednika, najbolj podrobno v času pisanju ustave, takoj po prvih demokratičnih volitvah. Tudi takrat pa so se položaj in pristojnosti predsednika republike kot funkcije določali po meri posameznika, ki je to funkcijo opravljal. Če danes opredelitve do pristojnosti predsednika republike izhajajo iz Janeza Drnovška, se je takrat pisalo ustavo z vednostjo, da bo tudi v novem ustavnem redu predsednik republike Milanu Kučanu. Ni skrivnost, da se je večina razprav na uradnih ali neuradnih sestankih ukvarjala tudi s tem, kako kar se da ozko, a hkrati še sprejemljivo za položaj neposredno voljenega predsednika spisati predsedniške pravice in dolžnosti. To je potrdil tudi dr. Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete in nekdanji ustavni sodnik, ki je tudi sodeloval pri pisanju slovenske ustave: "Prvi osnutek ustave iz Podvina sicer ni bil obremenjen s tem, so se pa tovrstne težnje o manjših pristojnostih dale čutiti kasneje v razpravi v parlamentu in v tem duhu se je spreminjal tudi osnutek ustave, dokler ni bil sprejemljiv za vse. Sam mislim, da ni nobene potrebe po krčenju pooblastil, prej bi si želel predsednika z več pooblastili, ki bi recimo imenoval tudi sodnike. To bi vsaj pritikalo predsedniku, ki je voljen s strani državljanov na neposrednih volitvah."

Krčenje pooblastil kot naložba

Da je novela zakona, ki predvideva odvzem predsedniških pristojnosti glede izbire mednarodnih sodnikov, zgolj začetek širše reforme predsednikovih predlagalnih pristojnosti, vlada ne skriva. Kot svoj osrednji argument vlada navaja domnevno neustavnost vseh tovrstnih pristojnosti, ki jih predsedniku dajejo področni zakoni. Za katere pristojnosti gre? Predsednik v skladu z različnimi zakoni državnemu zboru v izvolitev predlaga kandidata za varuha človekovih pravic, guvernerja, viceguvernerja in člane sveta Banke Slovenije, predsednika računskega sodišča in dva njegova namestnika, predsednika protikorupcijske komisije in njegovega namestnika, pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in seveda kandidate za mednarodne sodnike. Da se bodo te pristojnosti predsedniku prej ali slej odvzele, je za Radio Slovenija potrdil tudi generalni sekretar na pravosodnem ministrstvu Leon Petrevčič: "Ob tem, ko se bodo spreminjali posamezni zakoni, je res utemeljeno pričakovati, da se bodo tiste določbe zakonov, ki presegajo ustavne določbe, verjetno spremenile."

Vlada tako ne skriva, da si želi imeti popoln nadzor nad političnimi odločitvami. Gre za najbolj hierarhično dosledno urejen način vladanja doslej. In pri takšnem sistemu zagotovo velik problem pomenijo vsi odmiki. Seveda vlado najbolj teži funkcija predsednika republike, ki že po ustavi ni vezan na odločitve vlade. Zdi se, da bi vladi najbolj ustrezalo, ko bi tudi predsednika republike v odnosu do predsednika vlade zavezovale enake dolžnosti, kot zavezujejo ministre. To je seveda nemogoč cilj, bo pa zato jemanje pooblastil doseglo podoben učinek. In kje, poleg neubogljivega aktualnega predsednika, gre iskati razloge, da se je vlada odločila za krčenje predsedniških pristojnosti prav zdaj? Kot kažejo javnomnenjske ankete v tem trenutku, bo vladajoča koalicija javnosti do jeseni težko predstavila zmagovitega kandidata, ki bi bil pri kadrovskih odločitvah voljan slediti željam vlade. Tudi če bi bil jeseni za predsednika republike izvoljen kandidat NSi Lojze Peterle, je glede na njegova javna stališča težko pričakovati, da bi zgolj sledil vladnim predlogom.

Stari zapleti ob imenovanjih

Zapleti ob potrditvah predlogov Janeza Drnovška s strani parlamenta niso nekaj, do česar bi prišlo šele v zadnjem času - do tega je ne nazadnje prihajalo že v času prejšnje vlade. Zato ne zdrži niti že sicer sporni argument tistih, ki zagovarjajo odvzem pristojnosti predsedniku republike: da je treba funkciji predsednika odvzeti določena pooblastila, ker jih sedanji predsednik v zadnjem času ne izvršuje v dogovoru z vlado ali parlamentom. Poslanci so tako že leta 2003 zavrnili Drnovškov predlog, da Florjana Blohl postane predsednica računskega sodišča. Naslednje leto so poslanci zavrnili dva kandidata za predsednika računskega sodišča, tako Milana M. Cvikla kot Andreja Engelmana, šele v drugo pa so se izrekli za Drnovškov predlog, da Barbara Brezigar postane nacionalna predstavnico v Eurojustu in Mirjam Škrk sodnica arbitražnega sodišča v Haagu. Leta 2005 poslanci niso izglasovali Drnovškovega predloga, da Miro Prek postane generalni pravobranilec sodišča evropskih skupnosti, letos pa so zavrnili predlog imenovanja Mitje Gasparija in Andreja Ranta na mesto guvernerja Banke Slovenije.