"Nobenega od slovenskih fantov ne bi poslal v Irak. Razumem pa, da je Slovenija z vilensko izjavo naredila korak, ki je potem zahteval neko doslednost, in inštruktorji so bili sestavni del. Vilenska deklaracija pa ni bila potrebna." - Dr. Danilo Türk

Če boste postali predsednik, boste tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Ali boste začeli pogajanja za umik Slovenske vojske iz Iraka in z drugih vojnih območij?

Mislim, da se je proces umika iz Iraka že začel, Slovenija je zmanjšala število inštruktorjev s štirih na dva in mislim, da se bo v prihodnjem obdobju ta proces nadaljeval in da se bomo popolnoma umaknili iz Iraka.

Pa bi pospešili ta proces, če bi postali predsednik?

Zavzel bi se, da se kmalu konča. Ne vem pa, ali ga bo treba pospeševati, morda se bo končal že pred volitvami.

Bi svojega sina poslali v Irak?

Ne. Nobenega od slovenskih fantov ne bi poslal v Irak. Razumem pa, da je Slovenija z vilensko izjavo naredila korak, ki je potem zahteval neko doslednost, in inštruktorji so bili sestavni del tega bilateralnega sporazuma med Irakom in Natom.

Je bila vilenska deklaracija izvirni greh?

Vilenska deklaracija ni bila potrebna.

Kako bo to, da ste bili pomočnik Kofija Anana, konkretno pomagalo Sloveniji?

Pet let sem bil njegov pomočnik za politične zadeve in zaradi tega imam nekatere izkušnje. Spoznal sem velik del sveta in EU od zunaj v njenem blišču in bedi.

Koliko pomočnikov pa je imel Kofi Anan?

Tega ne vem.

Pa saj ste bili njegov pomočnik?

Za politične zadeve sva bila dva, potem so pomočniki za mirovne operacije, takrat sta bila dva, za pravna vprašanja eden itn. To je ožji sekretariat. Sistem Združenih narodov pa je razvejen in več pomočnikov deluje zunaj centra.

Kdo je zapustil koga: vi Kofija Anana ali Kofi Anan vas?

To je zanimivo vprašanje. Konec leta 2004 so Združene narode ostro kritizirali in takrat smo ljudje v vodstvu generalnemu sekretarju svetovali odločno frontalno obrambo organizacije, ker so bile kritike nepravične. To je bil nasvet, ki smo ga dali vsi, ki smo delali v vodstvu sekretariata Združenih narodov. Sekretar se je posvetoval z drugimi ljudmi zunaj organizacije in se odločil drugače. Odločil se je, da bo delno sprejel kritiko in zamenjal nekaj ljudi ter potem vodil to obrambo nekoliko bolj taktično. Meni to ni bilo všeč, pa tudi prav se mi ni zdelo, poleg tega so se začele dogajati spremembe v konfiguraciji vodstva sekretariata.

Ste bili takrat kandidat za napredovanje na višjo funkcijo, pa so vas preskočili?

Bil sem kandidat za višjo funkcijo, kar je bilo hkrati povezano s tem, da se je ustanovila ožja skupina za določanje politike. Ta skupina je imela odločilen vpliv. Če bi hotel postati član te skupine, bi moral napredovati. Ne napredovati je pomenilo ostati zunaj te skupine, ki je določala politiko. Zdelo se mi je, da je to trenutek, ko se je treba jasno odločiti: ali čakati na upokojitev ali se odločiti etično.

Pravite, da ste dejavno sodelovali pri osamosvajanju Slovenije. Kako ste konkretno pripomogli k temu, da se je Slovenija osamosvojila?

Na več načinov. Leta 1989 sem napisal ustavno dopolnilo, po katerem uvedba izrednega stanja v Sloveniji ni bila dopustna brez soglasja takratne skupščine republike Slovenije. Take ureditve prej nismo imeli. Na ustavnopravni ravni se mi je zdelo, da je to potezo treba opraviti in s tem prevzeti suverenost. Po teoriji Karla Schmitta ima tisti, ki odloča o izrednem stanju, suverenost. To dopolnilo je bilo potem sprejeto in nazadnje uradno potrjeno v skupščini. Veliko sem se ukvarjal s človekovimi pravicami. S profesorjem Bavconom sva leta 1987 ustanovila prvi svet za človekove pravice. Ko je prišel čas neposredno okoli osamosvajanja, sem precej pisal o tem, med vojno sem ministrstvu za zunanje zadeve pomagal oblikovati prva stališča ob napadu jugoslovanske vojske. Oglasil sem se tudi ministru za informiranje Kacinu, ki je takrat igral izjemno vlogo pri tem, da je Slovenija dobila propagandno vojno.

Ste mu vi polagali besede v usta?

Ne, ne. Dogovorila sva se, da grem sredi vojne na konvencijo v Ženevi, in ta konvencija mi je omogočila vrsto stikov. V Ženevi sem deloval od sredine vojne do konca poletja in dobil tudi pooblastilo zunanjega ministrstva. Srečeval sem se z vplivnimi ljudmi, bil sem delegat na konferenci OVSE. Skratka: s svojo prisotnostjo v Ženevi sem vzpostavil diplomatsko dejavnost.VPR Je katera izmed držav Slovenijo priznala po vaši zaslugi?To bi bilo seveda pretenciozno reči, poleg drugega pa sem takrat napisal komentar za International Herald Tribune - to je bil prvi komentar, ki ga je do takrat kak Slovenec objavil v tem svetovnem časopisu. Napisal sem, da je treba Slovenijo takoj priznati, ker se bo tako ustavila vojna v Jugoslaviji in se preprečila razširitev vojne na Hrvaško. Imel sem torej dostop, ki ga mnogi v Sloveniji niso imeli - takrat nihče ni mogel objavljati v International Herald Tribunu. Za osamosvojitev je treba imeti tudi znanje in dostop do diplomatskih kanalov. Imel sem dostop do vodilnih ljudi v Združenih narodih in OVSE, imel sem opravka z mediji. Ko sem se konec avgusta 1991 vrnil, sem bil vključen v slovensko delegacijo za Carringtonovo konferenco, pisal sem memorandume za Badinterjevo komisijo. To niso stvari, ki so videti spektakularno, in z njimi ne bi želel zganjati samohvale. Tega nikoli nisem želel. Ampak če me vprašate, se mi zdi, da je bil moj prispevek znaten.

Če bi bili slovenski predsednik leta 2003, ali bi podprli napad na Irak?

Ne.

Če bi bili takrat predsednik vlade, ali bi zaradi podpisa vilenske deklaracije odstavili zunanjega ministra Rupla?

Ne vem, kako so te stvari takrat tekle. Domnevam pa, da se je slovenski vrh tedaj posvetoval.

V kakšnih odnosih ste z Dimitrijem Ruplom?

Korektnih.

Je dober zunanji minister?

To je kompleksno vprašanje. Ta trenutek zasluži vso podporo v svojih prizadevanjih v zvezi s Hrvaško.

Pa je dober?

To je drugo vprašanje. Ne bi rad rekel ničesar, kar bi kakorkoli zmanjševalo podporo, ki jo želim dajati vladi pri poskusih, da uredi odnose s Hrvaško.

Zakaj potem niste šli v službo na zunanje ministrstvo?

Ker sem profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ko sem se vrnil, sem želel priti nazaj na univerzo in napisati učbenik mednarodnega prava.

Berete Ruplove kolumne?

Berem.

Recimo, kaj pravite o njegovih izjavah o medijih: da bi morali mediji resno razmisliti, preden kritizirajo vlado.

Mislim, da ni dobro, da se katerikoli politik spušča v podučevanje medijev. Mediji imajo svoje zakone, svoje potrebe. Delajo tako, da se s tem uveljavlja svoboda izražanja, in sploh ni dobro, da politiki ocenjujejo njihovo delo.

Če bi bili predsednik države leta 2005, ali bi v Darfur poslali svojega odposlanca, recimo Toma Križnarja?

Te možnosti ne bi izključil, če bi bila ta akcija celovito diplomatsko pripravljena. Mislim, da je bila diplomatska priprava prešibka. V takšnih razmerah misija ni imela možnosti za uspeh.

Kako bi Združeni narodi rešili vprašanje slovensko-hrvaške meje?

Recimo: generalni sekretar bi lahko posredoval med državama ali poslal kakšne izvedence, ki bi pomagali s posredovanjem. Generalni sekretar uporablja metodo dobrih uslug; to je diskretna oblika posredovanja in strankam v sporu omogoča, da imajo resna in tehtna pogajanja. Mislim, da bi ta tehnika verjetno prevladala, če bi se obe stranki v sporu obrnili na Združene narode. Druga stvar bi bila, če bi se stranki sporazumeli, da spor predložita mednarodnemu sodišču v Haagu. Ampak takega sporazuma ne vidim, zato verjamem, da bo rešitev ad hoc arbitraža.

Potrebe po prihodu mirovnih sil torej še ne vidite?

Sploh ne. Mirovne sile pridejo v zelo zaostrenih razmerah, teh pa nimamo in računam, da jih tudi nikoli ne bomo imeli.

Bi moralo Kosovo postati neodvisno?

Mislim, da se bo Kosovo moralo pogajati. Ni dobro, da kosovsko vodstvo zavrača pogajanja. Obstaja cela vrsta odtenkov v tem procesu, o popolni neodvisnosti se tako ali tako ne govori, ampak le o nadzorovani neodvisnosti.

Zakaj EU pusti, da o Kosovu odločata Amerika in Rusija?

EU je zelo šibka, ko gre za skupno zunanjo in varnostno politiko. Evropska skupna zunanja politika je doživela hude udarce v času Iraka, doživlja pa tudi resne težave pri oblikovanju skupne politike do Palestine. Pri vseh politično zahtevnejših vprašanjih je evropska skupna zunanja politika v težavah.

Premier Janša pravi, da ni nič nenavadnega, če odpoveš srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Drži?

Vsaka prijateljska država razume, da ima gost lahko tehtne razloge, da je obisk odpovedal. Teh razlogov ne poznam, zato tega ne morem presoditi.VPR Bi vi odpovedali sestanek s Putinom?Storil bi vse, da mi ga ne bi bilo treba odpovedati.

Se Slovenija preveč uklanja ameriškim interesom?

Včasih nastaja vtis, da je Slovenija zelo blizu ZDA, ampak hkrati morate vedeti, da so ZDA izjemno pomemben globalni dejavnik in da Slovenija zlasti v času, ko se pripravlja na predsedovanje EU, potrebuje zelo tesne in razvite odnose. Ne vem pa, ali je pravilen sklep, da se uklanja ameriškim interesom.

Kako naj Slovenija najde ravnotežje med interesi Rusije, Amerike, EU in svojimi interesi?

Mislim, da moramo vselej izhajati iz svojih interesov. Slovenija ima izvrsten geopolitični položaj, v katerem lahko ustvarjalno nastopa do vseh velikih sil.

Je vlada s svojimi poročili Sovo zlorabila za politično obračunavanje?

Mislim, da je bila Sova obravnavana na nesrečen način in da je nastala realna škoda. Upam, da se bo v poletnem času temperatura ohladila in da se bo po dopustih ta razprava končala mirneje.

Zakaj se vi, ki ste ugleden pravnik, niste vključili v javno razpravo o aferi Sova?

Je bila javna razprava?

Vsa Slovenija je razpravljala o Sovi.

O Sovi so razpravljali številni ljudje, ampak to ni bila javna razprava in meni se ni zdelo produktivno posegati v razpravo, ki je že tako izstopila iz svojih okvirov.

Ampak kot ugleden pravnik bi jo verjetno lahko vrnili v okvire?

To tudi ni predvsem pravno vprašanje: gre predvsem za odgovorno obravnavanje zelo občutljive državne funkcije. Treba je razumeti pravilno zaporedje vprašanj: prvo je odgovorno ravnanje s pomembno državno funkcijo, to pa je predvsem stvar političnih dejavnikov, ki o takih stvareh odločajo. Pravna vprašanja pridejo šele po tem.

Bi moral Janša odstopiti, če bi se jeseni izkazalo, da držijo Ropove trditve, da se je pred volitvami s hrvaškim premierom Sanaderjem dogovarjal o obmejnih incidentih?

To vprašanje je treba predvsem razčistiti. Ne želim govoriti o nobenih zaključkih, ker ne vem, kakšna so dejstva. Menim, da je najbolje, da to reši sodišče.

Ampak kaj, če se izkaže, da je to res? Bi moral odstopiti?

To je hipotetično vprašanje, za katerega upam, da odgovor nanj ne bo pozitiven.

Bi moral potem odstopiti Tone Rop, če bi se izkazalo, da takega dogovarjanja ni bilo?

Tudi to je hipotetično vprašanje. To bi resnično rad prepustil sodišču in bi na to vprašanje odgovarjal, ko bi sodišče ugotovilo resnico.

Bi smela vlada posegati v gospodarstvo tako, kot posega ta vlada?

Poseganje vlade v gospodarstvo je nasploh problematično. Imamo znaten del državnih sredstev, angažiranih v gospodarstvu, in mislim, da bi morali ta delež zmanjšati, kot je treba poseganje države v gospodarstvo nasploh zmanjšati.

Imate kako mnenje o posegu države v Terme Čatež?

Ne. Če pa bi se razvilo v stvar, ki zadeva predsedniško funkcijo, bi to proučil.

Lahko naštejete pet stvari, ki bi morale biti v pristojnosti predsednika, pa niso?

Mislim, da takih zadev ni, saj so pristojnosti določene v ustavi in zakonih. Ni stvar predsednika, da predlaga nove pristojnosti, to je stvar modrosti parlamenta.

Obstaja v Sloveniji kaka veja gospodarstva, ki se vam zdi preveč pomembna, da bi jo prepustili zasebnemu sektorju?

Mislim, da sta taki področji telekomunikacije in elektrogospodarstvo.

Podpirate privatizacijo šolstva in zdravstva?

Tudi privatizacijski posegi v šolstvu in zdravstvu so lahko koristni, če pomagajo izboljšati kakovost.

Je to, da ljudje umirajo na pragih bolnišnic, stranski proizvod privatizacije zdravstva?

Mislim, da na podlagi konkretnega primera ni dobro generalizirati.

Se vam to ne zdi signal, da je z našim zdravstvom nekaj narobe?

Zaskrbljeni moramo biti zaradi trendov v zdravstvu - podeljevanje koncesij je recimo potekalo na problematičen način. Zagotoviti moramo, da se raven zdravstva ne bo nižala. Upoštevati moramo, da smo starajoča se družba, zato sta kakovost zdravstva in solidarnost na tem področju za nas zelo pomembni.

Kaj bi kot predsednik lahko storili, da se prepad med bogatimi in revnimi ne bi še poglabljal?

Upoštevati je treba predsednikova pooblastila in možnosti, da kot moralna instanca prispeva k temu, da se oblikuje ustrezen družbeni dnevni red, na katerem mora vprašanje razslojevanja družbe in novih oblik revščine postati predmet razprave. To trenutno ni.

Si ta vlada zasluži še en mandat?

To je vprašanje za volivce.

Je pod Janševo vlado Slovenija bolj ali manj demokratična kot pod prejšnjimi?

Mislim, da je stopnja demokracije v Sloveniji dobra, da se v Sloveniji lahko razpravlja o stvareh, ki so predmet javnega interesa. Moramo pa biti zaskrbljeni zaradi nekaterih pojavov.

Recimo?

V nekaterih mnenjih mednarodnih organizacij s področja človekovih pravic dobivamo nekoliko slabše ocene kot nekoč. Tega ne bi želel dramatizirati, vendar menim, da bi morali biti za to občutljivejši.

Ampak ravno vi, ustanovitelj prvega slovenskega sveta za človekove pravice, bi morali to dramatizirati.

Zato tudi opozarjam na ta problem, na potrebo po večji občutljivosti pri odzivanju na mnenja, ki se pojavljajo. Spet pa ne bi rad naredil vtisa, kot da Slovenija ni dosegla precej dobre ravni demokracije in demokratične razprave.

Je ta vlada avtoritarnejša od prejšnje?

Morebiti.

Ste pod prejšnjimi vladami živeli bolje, kot živite pod zdajšnjo?

Prejšnje vlade sem dojemal kot vlade, ki so skrbele za to, da Slovenija pride v EU. Zdaj smo v EU in mislim, da v nekem materialnem smislu vsi živimo bolje.

Kandidirate zato, ker bi bili radi slovenski predsednik, ali zato, ker menite, da vas Slovenija potrebuje?

Oboje.

Bi si predsednik Drnovšek zaslužil drugi mandat?

Dr. Drnovšek si drugega mandata ne želi.

Naj gre Borut Pahor po parlamentarnih volitvah v koalicijo s SDS?

Te možnosti ne bi izključil.

Pa bi to možnost podprli?

Mislim, da moramo po prihodnjih volitvah dobiti stabilno vlado, ki bo Slovenijo lahko peljala naprej.

Bi ta kombinacija Slovenijo peljala naprej?

Lahko bi jo peljala naprej, morebiti celo bolje kot katera druga. Ampak to so vse hipotetične stvari, o katerih je zdaj težko govoriti.

V kakšnem stanju je levica?

V stanju produktivnega vrenja. Našla je torišče, na katerem se zdaj ponovno oblikuje.

Potrebuje Slovenija novo levico?

Slovenija potrebuje spremenjeno levico.

Ali Slovenija potrebuje novo desnico?

Desnica je v tem času precej definirana in ne izkazuje znakov ali želje po spremembah, zato bi sklepal, da bo ta stabilnost na desnici trajala še nekaj let.

Bi nas moralo to skrbeti?

Mislim, da ne.

So SD, Zares in LDS sposobni sestaviti koalicijo?

Tudi ta možnost ni izključena. Treba je upoštevati, da Zares prehaja v fazo polnega formiranja stranke in da bo to zagotovo dalo zanimivo programsko vsebino. Socialni demokrati so v fazi oblikovanja vladnega programa, tudi to bo zanimivo. Verjetno bo tudi LDS na tem področju pred volitvami izpeljala nekaj sprememb.

Katera kombinacija bi vam bila ljubša, leva koalicija ali koalicija SD-SDS?

Ta trenutek ne bi dal prednosti nobeni kombinaciji.

Je Borut Pahor premierski material?

Je.

Bi se morala stara garda umakniti iz politike?

Slovenski politični razred je razmeroma mlad, zato je težko govoriti o stari gardi, saj so ljudje, ki so na političnem prizorišču zadnjih 15 let, razmeroma mladi. Ne vidim razlogov, da bi morali oditi.

Kako se razumete s svojim bratom, dr. Vitoslavom Türkom, ki je blizu Janševi koaliciji. Kako vajina politična različnost, če seveda obstaja, vpliva na vajine bratske odnose?

Zadnje čase se bolj malo vidiva, oba sva namreč zelo zaposlena. O političnih stvareh pa se že dolgo nisva pogovarjala.

Če bi na samotnem otoku obtičali le z dvema kasetama: na eni bi bili Kučanovi, na drugi pa Janševi govori - katero kaseto bi si predvajali?

Na samotnem otoku bi bil najraje s klavirskimi koncerti Rahmaninova.

V čem se Pahorjev slog razlikuje od Kučanovega?

Pahor izrazito razmišlja v kategorijah "new labour", nove socialdemokracije, in mislim, da veliko večino energije namenja tej vsebini in tudi slogu nove socialdemokratske, novolaburistične stranke. Spomnil bi vas, da tudi v Veliki Britaniji ti procesi niso šli mimo brez polemik in težav. Mislim, da je Pahor na pravi poti, levica v Evropi potrebuje novo definicijo in eno smo videli v Veliki Britaniji. Tudi drugod bodo potrebne.

In Kučan?

Trenutno ni v aktivni politiki, ne vem pa, ali se ukvarja z vizijo levice ali vizijo slovenske politike, kot to počne Pahor, ki je šef ene od parlamentarnih strank in je dolžan tako razmišljati.

Čigav slog vodenja vam je ljubši, Kučanov ali Janšev?

Najraje imam svoj lasten slog.

Kaj ga definira?

Posvetovanje in moralna trdnost.

Kaj boste vprašali Milana Kučana, ko se boste sešli z njim?

V zadnjih mesecih sva se večkrat slišala, uradno pa se bova srečala verjetno po dopustu. Prvo vprašanje bi bilo, kako gleda na slovensko politiko nasploh. Mislim, da so njegova splošna mnenja vedno zanimiva.

Koliko bi vam pomagala njegova podpora?

Tega ne vem, predvsem sem zainteresiran za podporo vseh. Zdi se mi, da je v medijih nekaj pretiravanja, kar zadeva posvečanje pozornosti njegovim komentarjem.

Se vam ne zdi, da ima težo?

Zagotovo. Ljudje se ga spominjajo kot zelo dobrega predsednika.

Torej vendarle ni čudno, da se mu posveča toliko pozornosti.

Ampak mislim, da se s to pozornostjo nekoliko pretirava in da to niti Milanu Kučanu ni najbolj všeč.

Vas moti, da se je najprej sestal z Mitjo Gasparijem?

Ne.

Čigava podpora bi vam lahko škodila?

Mislim, da mi nobena podpora ne more škoditi.

Kako to, da ste tako avtomatično, brez rezerv privolili v predsedniško kandidaturo?

Tega nisem naredil avtomatično, temveč po temeljitem premisleku. Sem pa to naredil brez rezerv, ker mislim, da če se enkrat odločiš za kandidaturo, moraš biti zelo jasen.

Bi kandidirali kot kandidat SDS?

Ne vem. To mi ni bilo ponujeno, zato tega ne morem vedeti.

Kako v vaši predvolilni kampanji sodeluje Zares?

Zares.

Kdo je boljši svetovalec, Borut Pahor ali Gregor Golobič?

Oba sta odlična.

Kako se razumeta?

Odlično.

Zakaj potem nista v isti stranki?

To morate vprašati njiju.

Kdo je zmagal v II. svetovni vojni?

Antihitlerjevska koalicija, ki je ustanovila Združene narode.

Je Slovenija II. svetovno vojno izgubila ali dobila?

Dobila jo je, ker je bila sestavni del antihitlerjevske koalicije in se je vanjo vključila leta 1941 z vstajo in formiranjem partizanske vojske, ki je bila sestavni del tistega, zaradi česar so nastali Združeni narodi.

Katera Slovenija je potem II. svetovno vojno izgubila?

Med II. svetovno vojno ni mogla nobena okoliščina upravičiti prisege okupatorju. Treba je vedeti, da okupacija Slovenije ni bila navadna okupacija, kakršne so bile v zahodni Evropi. Ta okupacija je bila izrazito raznarodovalna, bila je združena z aneksijami, s priključitvami delov ozemlja. Njen namen je bil slovenski narod morda celo popolnoma uničiti. Tu je šlo za eksistenčno vprašanje, zato mislim, da je priseganje zvestobe okupatorju vredno obsodbe.

Je imel Bog kaj z nastankom sveta?

Človek pride v leta, ko lahko nekatere stvari pojasni samo metafizično, nekako z "božjo previdnostjo". Vprašanje o obstoju Boga imam za resno vprašanje, s katerim se mora vsakdo ukvarjati sam pri sebi. Vzgojen sem v duhu evolucijske teorije in znanstvenega tolmačenja sveta, ampak verjetno je za njim še metafizična realnost, ki je še ne poznam v celoti in o kateri bom moral še razmišljati.

Verouk v šolah: da ali ne?

Verouk v javnih šolah ni potreben.

Je slovenska država s cerkvijo preveč poročena?

Mislim, da ni poročena. V ustavi imamo zagotovljeno ločitev cerkve od države.

Bi moral biti v evropski ustavi člen o krščanskih temeljih EU?

Ne.

Bi moral ta, ki verjame, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, plačevati nižje davke.

Ne.

Bi začeli zaradi predsedniške funkcije hoditi v cerkev?

Zaradi predsedniške funkcije prav gotovo ne.

Bi moral predsednik slovensko državo voditi kot vernik ali kot ateist?

Mislim, da bi predsednik moral državo voditi po ustavi in da ga pri tem ne bi smelo voditi versko prepričanje.

Kaj je v Sloveniji večji problem, abortus ali nasilje v družini?

Nasilje v družini.

Abortus: da ali ne?

Imamo dobro ustavno ureditev, ki je ni treba spreminjati.

So podnebne spremembe fakt ali mit?

Fakt.

Vsi energetski viri oddajajo toplogredne pline razen jedrskih elektrarn. Bi podprli gradnjo nove slovenske nuklearke?

Mislim, da bo dodatno vlaganje v jedrsko energijo v prihodnosti potrebno.

V Sloveniji se prepoveduje kajenje. Kaj bi vi prepovedali?

Ničesar ne bi prepovedoval. Nisem človek, ki prepoveduje.

Bi prepovedali kajenje v smislu, kot so ga prepovedali zdaj?

Več pozornosti bi posvetil mehkim oblikam prizadevanj za zmanjševanje kajenja. Sam sem nekoč kadil, zdaj že 20 let ne kadim več in se počutim bolje. Razumem, da se mladi ljudje lotijo kajenja iz vseh mogočih razlogov, ampak pomembno je prepričevanje, naj se kajenje opušča.

Se vam zdi, da nasilni filmi, nasilna glasba, nasilni stripi in nasilne računalniške igrice slovenske otroke navajajo k nasilju?

To je globalni, ne slovenski problem. Je pa problem. Mislim, da je nasilje preveč prevalentno v medijih in na spletu.

Se vam zdi, da slovenska himna otroke navaja k alkoholizmu?

Ne.

Bi morala država svoje državljane varovati pred slabimi odločitvami ali pred slabimi navadami?

Država ima omejeno vlogo pri odločitvah državljanov in predvsem ne sme posegati predaleč v njihove odločitve.

Je Slovenija po nacionalnem značaju bolj liberalna ali bolj konservativna?

Mislim, da je Slovenija še vedno precej konservativna.

Je poroka izključno zveza med moškim in žensko?

To je tisti model sožitja, ki je meni najbližje.

Zakaj je v Sloveniji tako malo Afričanov?

Ne vem. V Sloveniji je tudi sicer zelo malo tujcev razen delavcev na sezonskih in drugih delih, ne vem pa čisto dobro, kakšni so razlogi. To je treba proučiti.

Kot predsedniški kandidat bi morali biti dovolj kvalificirani, da odgovorite na to vprašanje.

Ni dobro odgovarjati kar tako po občutku. Mislim pa, da je slovenska družba nasploh taka, da tujcev v njej ni veliko.

Je to dobro?

Mislim, da se bo morala Slovenija v prihodnosti bolj odpreti.

Boste Slovenijo odprli?

Sem za odpiranje Slovenije in za razpravo, na kakšen način naj se to počne. To je problem vse Evrope, ki nima dognane imigracijske politike - Evropa je glede tega prestrašena.

Slovenija ima potem očitno dognano imigracijsko politiko.

Ne, mislim, da je nima.

Pa saj nima tujcev.

Dognana imigracijska politika ne pomeni odbojne imigracijske politike.

Je Sloveniji uspela dokončna rešitev imigracijskega vprašanja?

Če primerjate različne regije sveta, so nekatere izrazito imigracijske in tam imajo dolgo tradicijo sprave in polemike o imigracijah. Evropa je bila večji del svoje zgodovine izrazito emigracijska, zato ni presenetljivo, da je v teh časih njena sposobnost razprave o imigracijski politiki omejena, in to velja tudi za Slovenijo.

Ali mora predsedniški kandidat odgovarjati na vsa vprašanja, ki mu jih postavijo?

Na nekatera vprašanja se da najbolje odgovoriti z molkom.

Mislite, da je prihodnost predvolilnih kampanj resničnostni šov?

Na to bom gotovo lažje odgovoril na koncu kampanje.

S koliko Slovenci bi se morali rokovati, da bi bili izvoljeni?

Ja, mnenje o tem si počasi ustvarjam. Imam trening - ko sem bil diplomat, sem se rokoval z mnogimi ljudmi.

Če bi prišli v drugi krog in bi vas podprla Slovenska nacionalna stranka, bi podporo sprejeli?

Če ste kandidat, morate sprejeti podporo vseh delov družbe, saj morate biti predsednik vseh slovenskih državljanov.

Kakšno vlogo bo igrala vaša žena, če boste izvoljeni?

Igrala bo vlogo soproge predsednika republike.

Bo bolj Štefka Kučan ali Meta Rupel?

Štefka Kučan je zelo dober zgled prve dame - simpatične, tople in zelo kompetentne predsednikove soproge.

Če ne boste izvoljeni, ali boste sprejeli funkcijo zunanjega ministra v morebitni Pahorjevi vladi?

Če ne bom izvoljen, bom profesor na pravni fakulteti.

Koliko knjig predsednika Drnovška ste prebrali?

Nobene. Pardon, prebral sem Mojo resnico.

Zaupate slovenskim medijem?

Zaupam, toda od nikogar ne pričakujem perfekcije.

Jim bolj zaupate zdaj, po uravnotežitvi, ali ste jim bolj zaupali prej, pred uravnotežitvijo?

Sam teh sprememb na svoji koži nisem občutil.

Se strinjate z mnenjem predsednika Drnovška, da je bilo konec osemdesetih let bolje, ker se je medijski prostor odpiral, zdaj pa se zapira?

Mislim, da je bilo konec osemdesetih let čisto posebno stanje, ki ni primerljivo z ničimer prej in ničimer poslej. Bilo je stanje velikanskega civilnodružbenega vretja in sprememb, ki so se dogajale v evropskem okviru, in mi smo bili sestavni del tega. Civilna družba je zdaj povsod izhlapela. Energije in ustvarjalnosti, ki sta takrat vladali, ni več in mnogim ljudem je zaradi tega žal.

Kdo je na vrsti, da postane slovenski predsednik?

Imeli smo dva predsednika, ki sta imela večdesetletno politično preteklost v samem jedru slovenske politike in sta bila tako rekoč naravna predsednika. Zdaj pa je situacija drugačna in tudi pričakovanja ljudi so drugačna. Danes volivci hočejo tudi kakšne spremembe.

Ker ste človek, ki je za spremembe, bi dali glas Eleni Pečarič?

Svoj glas bi dal sebi, saj sem vendar kandidat.