Bog obstaja, hudič pa ne?

Biti veren je zelo težko določljiva lastnost. Morda so verni tisti, ki verjamejo v nadnaravno bitje, ali pa tisti, ki verjamejo v nebesa, morda pa le tisti, ki verjamejo v Jezusovo vstajenje ... Zato pri proučevanju vernosti znanstveniki uporabljajo več različnih kategorij in oznak za religioznost. Analiza vernosti, ki gradi le na posameznikovi osebni opredelitvi, je premalo objektivna. V proučevanju vernikov, ki izhajajo iz katoliške tradicije, je ena od poti primerjava treh konceptov krščanske religioznosti: osebno verovanje v zvezi z razumevanjem boga, odnos do vstajenja oz. smrti in sprejemanje osnovnih postavk krščanskega verovanja.

Ravno na te tri dimenzije religioznosti se je opirala raziskava dr. Nika Toša, ki jo je objavil v nedavno izdani knjigi Podobe o cerkvi in religiji na Slovenskem. Analiza temelji na rezultatih ankete, ki so jo v Sloveniji izvedli leta 1997 in je bila le del širše evropske raziskave. Slovenski vzorec zajema 1011 prebivalcev, starejših od 18 let. Toš je slovenske rezultate primerjal z rezultati iz držav vzhodno- in srednjeevropskega območja, tistih držav, ki so zaradi pretežne katoliške in tudi kulturne tradicije primerljive z Slovenijo. Te države so bile Litva, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška in Hrvaška. Analiza ni oprta na ravnanja in prakse vernikov (npr. obiskovanje verskih obredov), ampak na njihova osebna mnenja, na pritrjevanje oz. zavračanje osnovnih izrazov krščanskega verovanja. Temelji torej na notranjem in ne na zunanjem izrazu vernosti.

Verovanje v boga je središče večine sodobnih religij. Seveda pa je težko opredeliti, kako veliko je pravzaprav to verovanje. Na podlagi različnih trditev o odvisnosti življenja od boga lahko Slovence razvrstimo na štiristopenjsko lestvico, na kateri so na eni strani neverni, na drugi pa zelo verni posamezniki. Po tej razvrstitvi vera v boga v Sloveniji zaostaja za splošno ravnijo tega verovanja v ostalih državah. Seveda pa je, podobno kot v drugih državah, razsežnost vere v boga odvisna od spola, starosti in izobrazbe anketirancev. Tako je verovanje v boga izrazitejše pri ženskah, s starostjo se krepi in z večanjem izobrazbo manjša. Pomembna sestavina krščanske religioznosti je tudi vstajenje in vera v posmrtno življenje. Z neposrednimi povpraševanjem o tej veri v okviru kozmosa krščanskih verovanj je bil oblikovan koncept globoke religioznosti. Ta v Sloveniji vidno zaostaja za splošno ravnijo tega pojava v ostalih primerjalnih državah in je odvisna od različnih individualnih konceptov, ki ne sledijo zahtevam krščanske religije. Tretja dimenzija krščanske religioznosti pa je t. i. ortodoksnost, koncept, ki temelji na osnovnih predpostavkah krščanstva: na veri v boga, hudiča, pekel, nebesa, dušo, vstajenje, čudeže itd.

Analiza je pokazala, da so negativne in represivne sestavine krščanske religioznosti (npr. pekel in hudič) mnogo manj prisotne v človekovi veri kot pa pozitivne in optimistične ideje (nebesa, vstajenje, čudeži). Slovenija se tukaj ne razlikuje od ostalih držav. Podobno kot pri prvi dimenziji je stopnja vernosti pri drugih dveh odvisna od spola, starosti in izobrazbe.

Na osnovi teh treh dimenzij pa so raziskovalci Centra za raziskovanje javnega mnenja v drugem delu svoje raziskave oblikovali klasifikacijsko osnovo za novo kompleksno dimenzijo, ki so jo poimenovali notranja religioznost. To dimenzijo sestavljajo trije tipi vernikov. Nereligiozni so tisti, za katere je značilna izpraznjenost religijskih vsebin. Ti večinoma ne verjamejo v dušo, boga in vstajenje. V drugo skupino spadajo avtonomno religiozni, tisti, ki dojemajo religijo individualno, ne glede na cerkvene dogme in njeno prepoznavanje vernosti. V tretjo skupino pa spadajo verniki, ki verujejo v skladu s cerkvenim naukom. Te označujejo kot cerkveno religiozne. Skladno s to analizo je na vrhu lestvice religioznosti Poljska, ki ima kar 44,6 % cerkveno religioznih, nato pa ji sledijo Hrvaška, Litva in Slovaška.V drugem delu lestvice, kjer prevladujejo nereligiozni anketiranci, so Slovenija, Madžarska in Češka. Skrajnost torej oblikujeta Poljska s skoraj 79 % religioznega prebivalstva in Češka s skoraj 77 % nereligioznega prebivalstva. Slovenija je nekje na sredini, a vendarle spada med tiste države, v kateri prevladujejo nereligiozni anketiranci.

Različne stopnje vernosti so seveda posledica različnih družbenih, kulturnih in političnih razmer v posameznih državah. Tako je npr. zelo zanimiva primerjava med vernostjo na Poljskem in v Sloveniji, ki jo v isti knjigi izpeljeta dr. Samo Uhan in dr. Marjan Smrke. Kljub temu da obe državi izvirata iz enakega religijskega konteksta, je med njimi več razlik kot podobnosti. Katoliška cerkev na Poljskem si je skozi zgodovino zgradila drugačno podobo kot slovenska. Prva si je zaradi nacionalne obrambne vloge pridobila visok ugled, slovenska pa je zaradi zgodovinskih napak, protireformacije, predvojnega klerikalizma in vloge v vojnem času bistveno manj priljubljena. Slovensko prebivalstvo je tudi bistveno bolj vključeno v procese sekularizacije in bolj odporno proti poskusom rekatolizacije družbe kot poljsko.