18. 12. 2000 | Mladina 51 | Politika
Prihaja nov hišni red
Predlog spremembe poslovnika državnega zbora omejuje nekatere pravice poslancev
Luknja: Jožica Velišček, generalna sekretarka državnega zbora v novi dvorani
© Dare Čekeliš
Pred dobrimi petimi leti je pred državni zbor stopil poslanec vseh poslancev Ivo Hvalica, ki se je namenil govoriti o igralniškem denarju. In je govoril, uro, dve, tri. Poslanci so zapuščali parlamentarne klopi, imena, številke in sklepi pa so še kar naprej deževali izza govorniškega odra. Ivo Hvalica je izvajal najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. S svojimi besedami je ustavil celotno parlamentarno proceduro. In tistega dneva je bilo konec. Obstrukcija posebne vrste pa seveda ni izum retoričnih veščin Iva Hvalice. Podoben neskončni govor, čeprav je bil malo krajši, si je dve leti pozneje privoščil tudi sedanji mariborski župan Boris Sovič, ki je potrpežljivim poslancem razlagal svoje poglede na lokalno samoupravo. Govorna obstrukcija se v politološki terminologiji imenuje filibustrstvo. Besedo, ki v svojem španskem izvirniku pomeni gusarja, starejše demokracije prav dobro poznajo. Zavlačevanje parlamentarne procedure z neskončnim govorjenjem je bilo nekoč zelo razširjeno v Ameriki. Pravzaprav ni bilo pomembno, kaj je govornik sploh govoril, le da je ustavil parlamentarno kolesje. Lousianski senator je tako v 30. letih za govorniškim odrom ameriškega senata recitiral Shakespearove drame in bral recepte za likerje. In to vse za to, da bi preprečil sprejem zakonov, ki po njegovem mnenju niso bili dobri. Absolutni rekorder v filibustrstvu je vsaj po podatkih ameriškega senata J. Strom Thurmond, ki je leta 1957 v senatu govoril kar 24 ur in 18 minut. Seveda pa filibustrstvo ni le retorična vaja opozicije, ampak lahko pripelje do oprijemljivejših rezultatov. Tako so s filibustrsko taktiko npr. izolacionisti po prvi svetovni vojni preprečili pridružitev ZDA v Društvo narodov. In tudi govora Iva Hvalice in Borisa Soviča sta vsaj za tisti dan obstruirala parlament. Kakor kaže, pa v slovenskem parlamentu ne bo več možno izvajati takšne - aktivne obstrukcije. Delovni predlog novega poslovnika namreč ostro omejuje možnost repliciranja poslancev. Replika tako naj ne bi bila več diskusija, ampak le odgovor na napačno interpretacijo. Pravzaprav predlog novega poslovnika slovenskega parlamenta ne omejuje le retoričnih maratonov poslancev, ampak spreminja tudi druga, prav tako pomembna samoregulacijska pravila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
