12. 11. 2001 | Mladina 45 | Politika
Sonce in Jezik zemlje
Kako sta obrambno in notranje ministrstvo iskali obeležje v spomin na deseto obletnico odhoda jugoarmade
Kompozicija plastik Sonce in Jezik zemlje v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
© Andrej Medica
V slovenski politiki razsaja bolezen. Ne boste je sicer našli v medicinskih priročnikih, a zato ni nič manj škodljiva. Naglo se širi zlasti pred obletnicami slovesnejših zgodovinskih dogodkov. Ob tovrstnih priložnostih politika izgubi še zadnjo trohico zdrave pameti in zapade v stanje neprištevnosti. Tipičen primer tovrstnega sindroma je bila letošnja okrogla obletnica odhoda jugoarmade iz Slovenije. V noči s 25. na 26. oktober letos je namreč minilo deset let, kar je iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. Šlo je za sklepno dejanje v procesu slovenske osamosvojitve, ki se je začel s prvimi svobodnimi volitvami, nadaljeval pa z razoroževanjem takratne slovenske teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite, referendumom za samostojnost in desetdnevno vojno za Slovenijo. Ker gre za pomemben mejnik slovenske zgodovine, bi pričakovali, da se bo vlada nanj temeljito pripravila. Namesto tega pa smo bili priča vrsti komičnih zapletov. Pred poletjem je koprska občinska oblast predlagala, da bi v spomin na slavnostni dogodek na starem koprskem pomolu postavili primerno obeležje. Vlada se je s pobudo koprske občine strinjala in je izbiro spominskega obeležja naložila obrambnemu in notranjemu ministrstvu. Meseci so tekli, politiki so bili na svojih vikendih in jadrnicah, zgodilo pa se ni nič. Šele sredi septembra, torej le dober mesec dni pred prazničnim dnem, so politiki po svoji stari maniri presenečeno ugotovili, da je časa zmanjkalo in da je treba nemudoma ukrepati. Na vrat na nos so imenovali dve komisiji, ki naj bi poiskali artefakt za koprski pomol in zagotovili zakonitost porabe javnih sredstev. Zaradi časovne stiske in pomanjkanja proračunskega denarja so že v začetku opustili misel na javni natečaj. Čeprav gre za pomemben poseg v javni prostor, se jim ni zdelo potrebno, da bi sodelovanje omogočili vsem slovenskim kiparjem, kar je v takšnim primerih običaj. Namesto tega so se rajši odločili, da bodo izbiro opravili kar sami člani komisije, ki so jih nabrali iz obeh ministrstev in koprske občine, zraven pa so za potrebe umetniške presoje povabili še profesorico z ljubljanske likovne akademije. Štirinajst dni pred slovesnostjo so si predstavniki komisije rezervirali kombi obrambnega ministrstva in se podali v lov za umetnino. Kot kakšni vagabundi so se vozili od enega do drugega ateljeja in kiparje spraševali, ali imajo na zalogi kakšno že narejeno ali na pol narejeno skulpturo. Pri tem jih pravzaprav niti ni zelo zanimalo, ali bo izdelek ustrezal vsebini slavnostnega dogodka. Samo da bi bil dovolj velik in bi ga bilo mogoče takoj odpeljati na lokacijo koprskega pomola, kjer je nanj že čakal vsaj pol leta prej položeni podstavek. Zadeva je bila še najbolj podobna nakupovanju v Mercatorju ali Intersparu, le da tokrat ni šlo za kruh ali mleko in da je nakupovanje potekalo od vrat do vrat. Med drugim so potrkali tudi na ateljeje treh priznanih kiparjev, Mirsada Begiča, Matjaža Počivavška in Jakova Brdarja. Vsi trije so ponudbo začudeno zavrnili in se spraševali, zakaj se izbira ne opravlja po ustaljeni metodi javnega natečaja. Da ne bo pomote - kiparji v naši državi niso kakšni preobjedeni bogataši, ki bi se povabilu izognili zato, ker ne bi potrebovali dobrega plačila. Ravno obratno. Tekma za pridobitev naročila je na tako majhnem tržišču mučno garanje. Zavrnili so jih zato, ker njihovi ateljeji niso supermarketi, v katerih bi se police šibile pod težo za vsakršno priložnost primernih zapakiranih proizvodov. Dali so jim poduk, da umetniških stvaritev ne delajo na zalogo in da je za izdelavo dva metra visokega kipa potrebnih več mesecev razmišljanja in dela. A člani komisije se niso dali na hitro odgnati. Ponudili so celo odkup sv. Jožefa, ki ga je Brdar dal uliti za samostan Pleterje. Simbolika gor ali dol. Pomembno je samo to, da do zapovedanega roka opravijo svojo nalogo. Po nekaj dneh mrzličnega iskanja so si oddahnili. Za tri milijone tolarjev so od akademskega kiparja Dušana Tršarja odkupili kompozicijo dveh že narejenih plastik z naslovom Sonce in Jezik zemlje. Spominsko obeležje sta 26. oktobra na starem koprskem pomolu "blagoslovila" obrambni minister dr. Anton Grizold in notranji minister dr. Rado Bohinc.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
