Novartisova grožnja

Veliko svetovno "kemijsko" peterico poleg Novartisa sestavljajo še Aventis, Monsanto, Astra Zeneca in Du Pont/Pioneer. Velikih pet ne nadzira le farmacevtike, ampak tudi globalni trg pesticidov in svetovno semenarstvo, in to po takšnile top listi v treh sektorjih: Aventis (1. pesticidi, 1. farmacija), Novartis (2. pesticidi, 3. semena, 4. farmacija), Monsanto (3. pesticidi, 2. semena) in Astra Zeneca (4. pesticidi, 5. farmacija). Prodaja strupov in zdravil sta si nenavadno blizu, prav tako semen skupaj z gensko tehnologijo. Tu spet najdemo velikih pet! Tudi pri gentehu jih najdemo skupaj, ko hitijo leta 1998 drug za drugim mrzlično patentirat svoje terminatorske tehnologije samomorilskih semen: Monsanto/US Patent št. 5.723.765/3. marca, Novartis/US Patent št. 5.789.214/4. avgusta, Astra Zeneca/US Patent št. 5.808.034/15. septembra in tudi preostala dva že imata registrirane terminatorske patente.

Globalna dirka za lastnino nad svetovnimi genskimi viri je v polnem teku. Cilj je popoln nadzor nad svetovno prehrano, kajti hrana pomeni strahotno moč. Za doseganje tega cilj pa si morajo korporacije najprej prigrabiti svetovne genske vire, torej semena.

Lovci na semena in genski pirati

Semena so osnova preživetja kmeta, temelj prehranske varnosti tudi tistih, ki svoje zemlje sicer nimajo; "seeds for survival", semena preživetja, pravijo. In tu se pričnejo vojna, kraja in rop, nekdanji nabiralci in zbiralci starih semen se prelevijo v lovce in roparje, pojavijo se genski pirati, "tajni agenti" korporacij. Novokomponirani James Bond se kot turist lagodno vozika po deželi in budno opazuje okoliško rastje, kot samotni pohodnik preliva znoj po odročnih hribih in daljnih dolinah ali pa kar tako iz firbca postopa po lokalnih tržnicah in se zapleta v klepet z že sicer zelo zgovornimi branjevkami. Med poplavo besed, s katero nagovorjene pljusknejo v neznanega občudovalca in ki seveda hvalijo prav izbrane odlike svoje stare domače sorte, lahko lovec na semena kaj hitro izlušči tudi pomembne genske lastnosti sorte, kot so: posebna odpornost proti mrazu, vročini, vlagi ali suši, proti zasoljenosti, kislosti ali bazičnosti tal, sposobnost odvračanja nekaterih škodljivcev, razvita odpornost proti posameznim nevarnim rastlinskim obolenjem, obstojnost pridelka ob hrambi, skratka vse, kar bi ga utegnilo zanimati. In če ga, potem to tudi kupi, za majhen denar, seveda. Njegov plen pa ni kar tako, vrečka semen lahko vsebuje pravo bogastvo, saj patentirana redka genska lastnost navrže med brati tako nekako 15 milijonov dolarjev. Kasirajo seveda veliki bratje, mali "terenci" pa se zadovoljijo z ustrezno manjšim deležem. Za vsakega agronoma, ki se poda med lovce na semena, pa je tudi ta zadosten motiv za molčečnost in skrbno delo, posebno še, če je bil prej brezposeln. Nič kaj burna in tvegana dejavnost, pa toliko varnejša in donosnejša! Po svetu zbrani semenski material roma v laboratorije korporacij, kjer se začne tisto pravo resno delo. Najenostavneje in najhitreje je neko sorto kar patentirati kot svojo intelektualno lastnino. Če pa bi to sprožilo vik in krik iz dežele te tradicionalne sorte, se uporabljajo klasične metode žlahtnjenja. A te so danes že prepočasne za utrip profita, zato se izbere srednja pot, ki jo ponuja genska tehnologija. Locirati je treba iskano gensko lastnost in jo s serijo elaboriranih postopkov genskega inženiringa prenesti v ciljni organizem. No, potem se vse skupaj končno lahko patentira in ponudi trgu kot zadnji dosežek znanosti. Sedaj pa smo že pri genskem piratstvu, pri kraji naravne dediščine tradicionalnim kulturam in pri medsebojni vojni korporacij za lastnino nad planetarnimi genskimi viri.

Globalna vojna za genske vire

Semena tradicionalnih sort kulturnih rastlin v svoji germoplazmi nosijo rešitve za vse prehranske težave človeštva, treba jih je torej le najti, si jih prilastiti in jih monopolno tržiti. Posest genskih virov pomeni obvladovanje prihodnosti, to pa vodi v genski monopolizem in navsezadnje v prehranski totalitarizem. Ti silni vzvodi potencialne moči so bili tudi vzrok za pričetek prikrite biološke vojne in razcvet pravega biološkega terorizma korporacij. Za prikrivanje teh umazanih poslov si je bilo treba nadeti maske, ki bi bile sprejemljive za svetovno javnost, in najprimernejša je bila seveda maškarada boja proti svetovni lakoti. PR deluje po načelu: "Mi imamo znanje in denar, dajte nam le proste roke in svet bomo rešili lakote!" Dobili pa smo še več lakote in terminatorsko tehnologijo, nekrofilno darilo korporacij, ki danes ogroža prehransko varnost še dodatnih 1,4 milijarde ljudi. Terminatorska tehnologija je pravi biotehnološki peklenski stroj, danes najmogočnejše orožje bioterorizma. Z globalnim uvajanjem terminatorske tehnologije bi iztrebili male tradicionalne kmete, s tem pa bi ubili dve muhi na en mah, odprl bi se jim nov velikanski trg in vsaj za nekaj časa bi zatrli razcvet želje osveščenega prebivalstva po zdravi hrani. Njihov cilj je tako postal uničenje že 12.000 let starega civilizacijskega temelja, tega, da so se mali kmetje vedno oskrbovali s svojimi semeni. Nekrofilna zavest si je pri terminatorski tehnologiji postavila za nalogo, da v semena vgradi ubijalski gen, ki se aktivira kot peklenski stroj in ubije življenje zarodka v točno določenem trenutku. Za dosego tega cilja so gensko zmanipulirali rastline tako, da sicer normalno zarode semena, a preneseni gen ubije sposobnost kalitve. Neetična znanost je gensko sprogramirala kolektivni samomor rastlinskih zarodkov. Kmetje, ki bi posejali tako seme, bi zrli v prazne njive in svet bi zajela strahotna lakota. To, da se terminatorski geni širijo na velike razdalje tudi s pelodom, le dodatno zdemonizira že povedano.

Seveda pa zbirka inovacij, ki "rešujejo" vprašanje svetovne lakote, s tem še ni končana. Naj navedem le primer t. i. traitorske tehnologije. Bistvo traitorske tehnologije je v tem, da patentirano seme neke korporacije ne vzkali, če mu ne dodamo točno določenega pesticida, kemičnega gnojila ali antibiotika, seveda iste korporacije. "Obvezno" dodane snovi namreč vsebujejo poseben "trigger", kemični sprožilec, ki "odstrani" gensko blokado in omogoči kaljenje semena. Taka "vezana" agrotrgovina zagotavlja prodajo "prehranske varnosti" v paketu, s tem pa še bolj utrdi monopolni položaj proizvajalca.

Novartis seveda dodobra obvlada vse navedene tehnologije, najbolj pa je znan po svojem transgenem patentu, ki mu popularno pravijo Bt-koruza.

Ameriški Monsanto, ki so ga mediji prekrstili v monster (pošast), je zloglasen po tem, da je najtrši zagovornik terminatorske tehnologije, Novartis pa je v Evropi sinonim za strašilo z Bt-koruzo. Pomudimo se malce pri tem!

Bacillus thuringensis (Bt) je, kot pove že ime, prostoživeča bakterija, ki izloča za dvokrilce (Diptera) smrtonosen toksin. Seveda je med temi žuželkami tudi nekaj nadležnih škodljivcev. Bt-toksin je dokaj selektiven in deluje le kratek čas ter ne pušča nevarnih razgradnih produktov, zato je bil idealno sredstvo sonaravnih pridelovalcev. Ti so ga uporabljali seveda le v skrajni sili, ob množičnem pojavljanju škodljivcev. Dokler se niso v Novartisu spomnili, da bi tisti del genskega zapisa bakterije, ki kodira sintezo toksina, prenesli na koruzo, kar jim je tudi uspelo. Rezultat te genske manipulacije je Bt-koruza, ki v vseh svojih tkivih vsebuje Bt-toksin. Dejansko to pomeni, da je žuželka, ki le zagrize v transgeno koruzo, obsojena na smrt. Posledici pa sta vsaj dve, prva je, da so škodljivci ob stalnem stiku s toksinom kaj hitro razvili trajno odpornost, druga pa, da je bilo s tem sonaravnim pridelovalcem hrane odvzeto pomembno orodje za nadzor škodljivcev. Prva posledica je bila že vnaprej napovedana in znana, druga pa je sonaravnim pridelovalcem hrane trajno odvzela redko in koristno orodje. Če je bil cilj Novartisa le to drugo, mu je popolnoma uspelo!

Vsi ti poskusi manipulacije in monopolizacije prehranske varnosti sveta pa povzročajo še hujšo lakoto in bedo. Tudi težnje po prehranskem totalitarizmu korporacij se seveda poskušajo zamaskirati, in to pod krinko svobode znanosti, svobodne trgovine in podobnih globalizacijskih štosov. Dejstvo je, da danes stojimo na pragu nove kolektivizacije svetovnega kmetijstva, ki pa tokrat ni sovjetskega tipa, pač pa globalno kapitalistična. Posest genov in patentna pravica nad semeni postajata poglavitni sredstvi mednarodnega izsiljevanja in groženj. Drama svetovne kolektivizacije se odigrava že dobro desetletje in ima tri dejanja: prvo preigrava ropanje genskih virov, patentiranje semen in uničevanje genske pestrosti, scenarij drugega dejanja obsega dokončno uničenje genske pestrosti tradicionalnih sort kulturnih rastlin in popolno odvisnost pridelovalcev hrane od vsakoletne nabave novih semen, tretje dejanje drame in epilog pa bodo pisali le preživeli. Reklo, da hrana pomeni največjo moč in popoln nadzor, bo s tem udejanjeno.

Lek kot trojanski konj

V Sloveniji smo v zgodovini vzgojili na tisoče tradicionalnih sort kulturnih rastlin, od katerih ima prav vsaka posebne in dobro prepoznavne lokalno pogojene dedne lastnosti. Pomnimo, da še vedno imamo na tisoče edinstvenih genskih zapisov, ki pa nepovratno izumirajo pred našimi očmi ali pa jih kot svojo intelektualno lastnino nakradene patentirajo semenarske korporacije. Da bi korporacije prišle do tako iskanih genskih virov, na črno novačijo lokalne lovce na semena, da kradejo genski material po vsem svetu, tudi v Sloveniji, ki je znana po svoji izjemni biotski pestrosti. Spoznali smo, da nakradeni genski material varno "shranijo" v svoje semenske banke in ga s transgenimi operacijami vgradijo v "svoja" patentirana semena. Gensko piratstvo naših politikov "uradno" ne zanima kaj dosti. Sedimo na milijardah dolarjev in se tega sploh ne zavedamo, medtem ko nam lovci na semena odnašajo našo prihodnost. Nasprotno, prav samomorilsko nadomeščamo naše največje bogastvo, genske vire, s tujimi patentiranimi hibridi, tako kot da bi norci poskušali iz gradiva temeljev popraviti dotrajano streho hiše. Zavarovanje genske pestrosti je prvovrstno vprašanje nacionalne varnosti posamezne države. Pri nas pa nekaj veljata le vojska in policija, tako kot v starih dobrih časih. Imamo pač zapoznel zgodovinski refleks.

Novartis pa ima nasprotno izjemno izostrenega, obrnjenega daleč v prihodnost, zato tudi, ko prihaja po Lek, prihaja predvsem v Slovenijo.