Ponarejene volitve

Ali lahko res brez kančka dvoma zaupamo volilnim izidom? Glede na to, da živimo v demokratični družbi, bi jim že morali zaupati. To je namreč temelj predstavniške demokracije. Pa vendar vsaj ene dosedanje volitve zbujajo dvom v njihovo zakonitost. Gre za zadnje volitve v državni svet in za državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, ki zastopa interese organizacij s področja socialne varnosti. A doslej se na naše ugotovitve, da obstaja sum v zakonitost njegove izvolitve ni odzval še nihče.

Ponovimo. Volitve v državni svet, ki je nekakšen drugi dom slovenskega parlamenta, so posredne. To pomeni, da državne svetnike voli le peščica ljudi. Rečemo jim elektorji. Gre za izvoljence lokalnih skupnosti in interesnih organizacij s posameznih poklicnih področij. Borisa Šuštaršiča je leta 1997 predlagalo in izvolilo nekaj organizacij s področja socialnega varstva. Njegove predlagateljice, sicer vse invalidske organizacije, pa so Republiški volilni komisiji (RVK) takrat poslale nenavadne podatke. Šlo je za številke o strokovnih delavcih, ki jih zaposlujejo te organizacije. In zakaj so bili podatki tako nenavadni? Ker so bili tudi 10-krat višji od podatkov, ki so jih iste organizacije posredovale RVK na volitvah v državni svet leta 1992. Višje prijavljeno število strokovnih delavcev je omenjenim organizacijam prineslo več elektorskih glasov. Torej večjo moč na volitvah. Točnosti podatkov pa ni nihče preveril. Najmanj ena invalidska organizacija, Društvo invalidski forum Slovenije (ki sicer ni podprla Šuštaršiča), je volilni komisiji prijavila napačne podatke. To priznavajo tudi sami, saj RVK niso prijavili števila strokovnih delavcev, ampak kar število invalidov. Na volitvah so torej sodelovali na podlagi neresničnih podatkov in tako dobili več elektorskih glasov, kot bi jih sicer.

Dejstvo je, da na volitvah lahko sodelujemo le, če smo vpisani v volilni imenik. Kako pa pridemo vanj? Ko gre za volitve poslancev v parlament, se v volilnem imeniku znajdemo vsi polnoletni slovenski državljani in tujci, ki imamo v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče. Ta hip nas je 1.619.724. Zato je priprava volilnega imenika zelo zapletena. Najprej območne volilne komisije ugotovijo, koliko volišč sploh je na njihovem teritoriju. Podatke posredujejo upravnim enotam; te pa sestavijo volilne imenike za vsa volišča na njihovem območju. Nato te imenike razgrnejo. S tem volivcem omogočijo vpogled v imenike. In če se kdo v njih ne najde ali pa je na seznamu kdo, ki nima volilne pravice ali pa je že umrl, lahko vsakdo ukrepa. Na dveh sodnih inštancah. Nato upravne enote izdelajo nov, popravljen volilni imenik in ga predajo okrajnim volilnim komisijam. Na voliščih nas nato te pobarajo, naj pokažemo osebni dokument. In šele potem, ko nas člani komisije najdejo v volilnem imeniku, lahko volimo. Vsakemu volivcu na teh volitvah pripada en glas. Pravila so zapletena, a jasna.

Sestava volilnega imenika za volitve v državni svet je ravno obratna. Zaradi manjšega števila sodelujočih je njegova sestava preprostejša. Najprej se lokalne skupnosti in interesne organizacije prijavijo na volitve. Izmed interesnih organizacij se prijavijo le tiste, ki to sploh želijo. Pravzaprav prijavijo svoje elektorje, ki bodo v njihovem imenu glasovali na volitvah. Število elektorjev pa je odvisno od tega, koliko strokovnih delavcev je včlanjenih v interesno organizacijo. Seznam elektorjev nato pošljejo RVK. Ta pregleda poslane podatke in potrdi kandidate za elektorje. Ti elektorji potem volijo državne svetnike. Sekretar RVK Marko Golobič nam je namreč nedavno povedal, da komisija, kljub temu, da je zadolžena za izpeljavo volitev v državni svet, nima pristojnosti, da bi preverila število strokovnih delavcev posameznih organizacij. Interesnim organizacijam torej verjamejo na besedo. Število elektorjev organizacijam določijo tako, da na slepo verjamejo prejetim podatkom. Zato so jo organizacije, ki so manipulirale s podatki, doslej odnesle brez posledic.

In kako naše ugotovitve komentirajo v samem državnem svetu? "Za izvedbo volitev je pristojna RVK. Ona bi morala oceniti, ali je vse v sladu z zakonom," pravi podpredsednik državnega sveta dr. Avgust Majerič. O nenavadnostih pri volilnem postopku v državnem svetu doslej sicer niso razpravljali. Zakaj? "Državni svet ali pa državni zbor tega nista pristojna razreševati. Ko komisija požegna rezultate, ko reče, da je izvedba volitev potekala v redu, naša mandatno-imunutetna komisija te mandate verificira. Pristojna je RVK, inštanca nad volilno komisijo pa je sodstvo."

Vse pritožbe zoper RVK romajo na vrhovno sodišče. Leta 1997 jih je bilo dvanajst, ki so se nanašale na volitve v državni svet. In tri izmed njih so govorile o dvomljivih številčnostih strokovnih delavcev v posameznih organizacijah. In še to: pritožbe se niso nanašale zgolj na organizacije socialnega varstva. Zveza društev pedagoških delavcev, ki je sodelovala na volitvah državnega svetnika za področje vzgoje in izobraževanja, je podvomila v točnost podatkov, ki sta jih poslala Društvo defektologov Slovenije in Slavistično društvo Slovenije. Zakaj? Kot so nam povedali tudi zato, ker je slavistično društvo število svojega strokovnega članstva povezovalo kar s številom naročnikov društvene revije. "Člani društva pa naj bi bili tisti, ki so se vanj včlanili s pisno izjavo in plačujejo članarino," pravijo. Sodišče je vse tri pritožbe glede števila strokovnih delavcev posameznih organizacij zavrglo. To pomeni, da se ni počutilo pristojno za njihovo razreševanje. Pripisalo pa je, da bi lahko ukrepali le, če bi bilo razvidno, da je število predlaganih elektorjev in število elektorjev, ki jih potrdi RVK, v "eventuelnem neskladju". Kar je praktično nemogoče. Ker, kot rečeno, komisija ne preverja ali so organizacije sploh upravičene do tistega števila elektorjev, ki ga zahtevajo.

Vse bolj je jasno, da so bile zadnje volitve v državni svet izvedene na podlagi neresničnih podatkov, kar pomeni, da so bili tudi rezultati nezakoniti. Z resničnostjo volilnih rezultatov pa se ne gre igrajčkati. Pa ne zgolj zato, ker je to temelj demokracije, temveč tudi zato, ker kategorijo opredeljuje Kazenski zakonik Republike Slovenije. O ponareditvi volilnih listin govori 165. člen tega zakonika: "Kdor pri volitvah ali glasovanju uniči, poškoduje, prikrije ali ponaredi kakšno listino o volitvah ali glasovanju ali kakršenkoli predmet, ki je dokaz za ugotavljanje izida volitev ali glasovanja se kaznuje z zaporno kaznijo ali z zaporom do enega leta." Bo zdaj kdo skušal preveriti rezultate? Ali bomo nenavadnim številkam priča tudi letos?