Dragi in nezakoniti

Svetnik ali Nesvetnik: Boris Šuštaršič

V sredo popoldne, ko so se za večino Slovencev že začeli prazniki, je semafor na steni male dvorane slovenskega parlamenta pokazal neodločen izid: 13 državnih svetnikov je glasovalo za, 13 jih je bilo proti. Državni svetnik Dušan Semolič, ki sicer predseduje Zvezi neodvisnih sindikatov Slovenije, je prebledel, tokrat že drugič zapored. Večina državnih svetnikov namreč tudi pri ponovnem glasovanju ni podprla njegovega predloga, da bi na nedavno sprejeti zakon o trgovini dali odložilni veto. Niso se torej strinjali s tem, da bi, tako kot svetnikom dopuščajo predpisi, zakon zadržali in ga vrnili poslancem v ponoven premislek. Sindikalni lobi v instituciji, ki jo namesto političnih strank sestavljajo zastopniki lokalnih skupnosti in poklicev, je bil prešibak.

Če bi državni svet na zakon o trgovini dal odložilni veto, bi bil to njegov 57. veto na zakone, ki jih je pred tem že sprejel parlament. V tem mandatu, ki mu pravkar bijejo zadnje ure, so državni svetniki pravico do veta izkoristili 22-krat. Od tega so bili uspešni trikrat - zakon o upravnih taksah, zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o zadrugah in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih po ponovnem seciranju niso bili sprejeti. Pooblastila državnega sveta sicer niso velika, a nekaj moči organ, ki je nekakšen drugi dom slovenskega parlamenta, vendarle ima. Če tik pred tretjimi volitvami v državni svet potegnemo črto, ugotovimo, da je državni svet v svoji prvi dekadi predlagal sprejetje 21 zakonov, parlamentu je dal vsaj 36 mnenj, ustavnemu sodišču poslal 27 zahtev, zahteval je tri parlamentarne preiskave in tri referendume, predlagal pa je tudi štiri obvezne razlage zakona. Poleg tega je svet priredil kup predavanj, izdal je več publikacij ...

Državni svetniki vsega tega niso počeli zastonj. Svetniki za svoje delo resda ne prejemajo plače, svetniško funkcijo opravljajo poleg redne službe, dobivajo pa zato čedna denarna nadomestila. Mesečna osnova teh nadomestil znaša 134.000 tolarjev. Najvišja svetniška "plača" zdaj znaša 187.600 tolarjev, dobijo pa jo svetniki, ki delujejo v treh ali več komisijah državnega sveta. Slovenci smo doslej za delovanje državnega sveta namenili 1.725.276.000 tolarjev. To je 7,5 milijona evrov. Proračun za leto 2003 pa državnemu svetu za prihodnje leto obljublja doslej rekordno postavko: več kot pol milijarde tolarjev. Kdo bo solidno nadomestilo iz zajetne vreče prejemal prihodnje leto, bo odločeno 27. in 28. novembra na volitvah v državni svet. Pa bo kateri izmed svetnikov - tako kot pred petimi leti - tudi tokrat izvoljen na sumljiv način? Bo svetniško "plačo" tudi v naslednjem mandatu dobival kdo, ki je na položaj prišel z manipulacijo?

Kandidati za državne svetnike so morali kandidature pri Republiški volilni komisiji (RVK) vložiti do prejšnjega torka. Do takrat so morale tudi lokalne skupnosti in poklicne organizacije, ki so sklenile sodelovati na volitvah, RVK predložiti sezname ljudi, ki bodo v njihovem imenu volili svetnike. Državne svetnike namreč volijo zgolj elektorji in ne vsi državljani. Do zaključka redakcije nam ni uspelo izvedeti, kdo so letošnji svetniški kandidati in katere organizacije jih želijo voliti. Tako tudi še ne vemo, katere organizacije socialnega varstva so se letos prijavile k volitvam. Ravno te nas najbolj zanimajo, ker, kot smo že večkrat poudarili, obstaja utemeljen sum, da volitve v državni svet leta 1997 oziroma vsaj volitve državnega svetnika s področja socialnega varstva Borisa Šuštaršiča niso bile zakonite. Zakaj? Več ko ima organizacija, ki sodeluje na volitvah, strokovnih članov, več ima elektorjev. In več ko ima elektorjev, večjo volilno moč ima. Nekaj invalidskih organizacij, ki so podprle Šuštaršiča, pa je RVK sporočilo podatke o nenavadno številnem strokovnem članstvu, s čimer so za mišjo dlako dobile dodaten elektorski glas. Najmanj ena invalidska organizacija, Društvo invalidski forum Slovenije (ta sicer ni podprla Šuštaršiča), je volilni komisiji prijavila napačne podatke. Ni torej prijavila števila strokovnih delavcev društva, ampak kar število invalidov. Na volitvah so sodelovali na podlagi neresničnih podatkov in tako dobili več elektorskih glasov, kot bi jih sicer. Poudarimo še enkrat, vse omenjene organizacije so kljub vsemu sodelovale na volitvah. Zakaj? Ker jih RVK ni dovolj temeljito preverila in je njihovim čudnim podatkom o članstvu verjela kar na besedo. Sumljivih številk sicer niso sporočile le organizacije socialnega varstva, podobno je bilo tudi pri organizacijah iz vzgoje in izobraževanja.

Člani RVK bodo ta teden preverili vse kandidature za državne svetnike in vse prijave za elektorje. A tokrat bodo temeljitejši, so sklenili na zadnji seji, na kateri smo slišali tudi, da bo to "zaguljeno kot pes". Prijave organizacij s področja socialnega varstva bo letos preveril član RVK Bogdan Biščak. Isto nalogo je opravil že leta 1997, a očitno ne dovolj temeljito, zato smo ga povprašali, kako namerava letos preveriti točnost in pravilnost podatkov organizacij socialnega varstva. "Mislim, da naloge ni možno opraviti drugače, kot da se podatki preverijo. Organizacije, ki bodo recimo poslale podatke, da imajo 105 profesionalcev, bom prosil, da mi pošljejo seznam teh profesionalcev," napoveduje Biščak. To smo poskušali tudi mi, vendar nam večina organizacij podatkov ni hotela poslati. Biščak se je znašel pred dilemo. "Za zdaj sem v dilemi, ali jih bom vprašal za imena in priimke ali zgolj za poklicno sestavo. Gotovo bi bili podatki natančnejši, če bi spraševal po imenih in priimkih, je pa vprašanje, koliko gre tu za varstvo osebnih podatkov. Zahteval bom podatke, ki jih po zakonu lahko, in če mi jih organizacije ne bodo dale, bo to imelo posledice." Kakšne pa? Kaj bo storil, če bo v podatkih o strokovnem članstvu našel tudi imena ljudi, ki ne opravljajo socialne dejavnosti (in po naših podatkih jih je med strokovno članstvo vštela vsaj ena organizacija)? "Tajnice in računovodkinje bodo letele ven!" je odločen Biščak. Odločitve bodo znane 9. novembra, ko mora RVK izdati odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi elektorjev in kandidatur za državne svetnike s poklicnih področij.

Ker obstaja velika verjetnost, da so bile manipulacije z volilnimi izidi, ki smo jim bili priča leta 1997, kazniva dejanja, je med pravniki, tudi med člani RVK, vse pogosteje slišati, da bi morali v zadevo končno poseči kriminalisti. Kazenski zakonik Republike Slovenije namreč v 165. členu določa, da se tisti, ki uniči, poškoduje, prikrije ali ponaredi kakšno volilno listino, kaznuje z zaporom do enega leta. Ali pa bo fiasko prejšnjih volitev preprosto potonil v pozabo?