Tajni dokument

Prepir, v katerega sta se oktobra zapletla direktor slovenske policije Marko Pogorevc in Delov novinar Žarko Hojnik, še ni končan. Po nekaj dopisovanjih in vzajemnem žaljenju je Hojnik napovedal, da bo javnosti dokazal, da se je s Pogorevcem dobival in od njega tudi marsikaj dobil. Objavili smo že zgodbo o tem, kako naj bi Hojniku dostavil tajne dokumente o Bečirju Kečanoviću. Kečanovič, sicer uslužbenec ministrstva za notranje zadeve, naj bi bil spomladi postal Pogorevčev nadzornik, zato ga je moral Pogorevc v javnosti očrniti. Hojnik je zaradi vztrajnega Pogorevčevega zanikanja v javnost poslal posnetek njunega pogovora. Generalni direktor sicer ničesar več ne zanika dokončno, vendar se še vedno ne želi pogovarjati o zadevi, saj naj bi bil vse izročil odvetnikom in sodišču.

Danes vam predstavljamo še en dokument, ki kaže, kako Pogorevc razume vodenje policije. "8. december 2001" je prišlo do srečanja med šefom ljubljanske policije Brankom Slakom, Markom Pogorevcem in novinarjem Žarkom Hojnikom v gostilni Penzion Tavčar na Cesti v Šmartno 7. Ob omenjenem srečanju naj bi bila policijska šefa Hojniku izročila izpis iz policijskega dnevnika Obveščevalno-komunikacijskega centra (OKC).

Da bi laže razumeli, v kakšnem okviru je potekalo srečanje, je treba vedeti, da je Hojnik nekaj dni prej objavil zgodbo o norem policijskem lovu na osumljenca, ki ga policiji ni in ni uspelo ustaviti. "To sicer ne bi bilo prav nič sporno, če ne bi pred zasledovalci drveči osumljenec v središču glavnega mesta povozil pešca in poškodoval še najmanj deset avtomobilov. Šele na Zupančičevi ulici ga je policistom s službenimi avtomobili uspelo ustaviti in aretirati. Pri tem se nehote spomnimo bodičastih trakov, tako imenovanih ježev. Policije po svetu, tudi naša, uporabljajo posodobljeno različico 'ježa', imenovano stinger. Seveda uporaba zahteva nekaj izurjenosti in poznavanja razmer, v katerih je mogoče varno prisilno ustaviti vozilo. Torej se lahko policijska patrulja v vsakem času med zasledovanjem vozila, katerega voznik noče ustaviti, posvetuje z vodjem izmene v OKC, ki lahko dovoli uporabo prisilnih sredstev za ustavljanje vozil. So bili petkovi zasledovalci domnevnega tatu dovolj usposobljeni? So sploh imeli napravo za ustavljanje avtomobilov? Očitno je bila želja po 'hitrem ulovu' večja od pravočasne strokovne odločitve ali pa lovci res niso imeli pri sebi 'čudežnega' stingerja ... Zdaj bo seveda najzanimivejši odgovor na vprašanje, kako bo policija upravičila oziroma prikazala povoženje pešca, ki ima zlomljeni nogi, tri laže ranjene policiste in po nepotrebnem poškodovane avtomobile. Hkrati ne bi smeli pozabiti, da se je osumljeni policistom med zasledovanjem vse od Vrhnike do središča mesta kar dvakrat izmuznil," je med drugim zapisal Hojnik v Delu. Očitno takšen način prikazovanja policijskih spretnosti šefoma ni bil po godu, zato sta imela pripravljen načrt, po katerem naj bi njegovo delo pripeljala v do policije prijaznejše vode.

V soboto, 8. decembra 2001, je generalni direktor policije Marko Pogorevc telefoniral novinarju Žarku Hojniku, ker se je hotel sestati z njim. Novinar je svoje sobotne opravke preložil in se odpravil v lov na zgodbo. Okrog 10.00 je prišel na dogovorjeno mesto, v Penzion Tavčar, kjer pa ga je poleg Marka Pogorevca presenetljivo pričakal tudi Branko Slak, direktor Policijske uprave Ljubljana. Policijska direktorja sta novinarju izročila strogo zaupni dokument. Izročila sta mu kar tiskani izpis operativne policijske evidence z vsemi podrobnostmi nočnega dogodka, ki je potekal komaj kaj več kot pet ur prej. Policisti so pri enem od posredovanj obravnavali nekdanjega dirkača in častnega konzula Antigve in Barbude Matjaža Tomljeta. Podatki o neljubem pripetljaju, ki se je končal ob 4.28, so bili torej že čez nekaj ur pri novinarju. Osebno sta mu jih izročila direktor slovenske policije in direktor PU Ljubljana. Slak pa naj bi bil ob izročitvi papirjev Hojniku še rekel: "Tukaj imaš, da ne boš več pisal o stingerjih. Potem pa to uniči." Nasvet, ki je pravzaprav zelo dober; na dokumentu je namreč mogoče prebrati kar nekaj tajnih policijskih šifer in dobro je, da sta šefa v takih primerih previdna. Morda bi bilo še bolje, če takih dokumentov ne bi delila novinarjem, ampak to je že druga zgodba. Hojnik je primer Tomlje objavil že čez dva dni, v ponedeljkovi številki Dela, v članku Peripetije v mesecu norosti. Oglejmo si del članka: "... V postopku s policisti naj bi bil enemu od njih celo zagrozil, da ga bo ubil s pištolo, potem je zaprl vrata avtomobila in odbrzel proti mestu. Ali je mislil resno ali ne, bo povedal sodnikom za prekrške. Res pa je, da so ga policisti kasneje ustavili v križišču Vilharjeve in Šmartinske ceste. Toda voznik se z njimi ni hotel pogovarjati, zato se je v avto zaklenil. Še pred tem je na Vilharjevi povzročil prometno nesrečo. Policisti so vozilo blokirali z vseh strani in voznika nagovarjali, naj pride iz njega, da bi se z njim pogovorili. Pogajanja so se zavlekla do zgodnjih jutranjih ur, vendar je voznik passata še naprej vztrajal zaprt v avtu. Policistom je še povedal, da avta ne bo odklenil, ker se boji, da bi ga tepli in odpeljali v zapor, zato bo raje prespal kar v njem. Nekajurna pogajanja med policisti in voznikom so se končala zaradi tako imenovane višje sile. Voznik je moral namreč na malo potrebo. Tedaj se je vdal in odpeljali so ga na Povšetovo, kasneje pa še k sodnici za prekrške." Tomljetova pogajanja s policijo so trajala od 1.49 do 4.28. Kot preberemo v tajnem zapisniku, so v smešnici sodelovali skoraj vsi ljubljanski policisti, ki so bili v službi, in celo poklicni ključavničar (2.48). Ta je ugotovil, da je Tomlje pred policisti povsem varen, ker ima novo vozilo passat sistem zračnih motorjev za odpiranje, ki jih ni mogoče odpreti, če vozilo ni v teku ali ni kontakta v ključavnici. Vozilo kršitelja pa ni bilo v teku. Poskušali so tudi z lisicami (4.04). "Klicani gospod Klun, vodja redarjev 041770460, pove, da nimajo dežurne službe za zaklepanje z lisicami, drugače pa bi z veseljem pomagali." Čista humoreska. Kaj je bilo obema šefoma, da sta šla ta dokument izročati javnosti, ni povsem jasno. Zato smo povprašali kar samega nočnega dirkača Matjaža Tomljeta. Ta pravi, da policiji zameri predvsem, da je dala novinarjem podatke, čeprav sodni postopek ni pravnomočen, in ga s tem v javnosti popolnoma diskreditirala. Hkrati trdi, da zapisnik, kakršnega je v javnost dala policija, ni resničen. "Policija je pri odvzemu prostosti in pri grobem ravnanju z mano kršila dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Sem dosmrtni častni konzul države Antigve in Barbude. V Sloveniji nisem akreditiran, vendar mi Slovenija, ki je podpisnica dunajske konvencije, po 54. členu te konvencije mora zagotoviti imuniteto, ki mi pripada po 38. členu te konvencije," dodaja Tomlje. Morda sta se hotela Pogorevc in Slak zavarovati pred diplomatskim škandalom? Ali pa je tak pač njun način dela, konec koncev ne smemo pozabiti, da Hojnik trdi, da je enako dobil dokumente o Kečanoviću. In kaj pravita policijska direktorja? "Sprašujete me o nekakšnem policijskem poročilu, ki govori o policijskem postopku z nekim diplomatom, o katerem ne vem nič. Še manj pa, da bi kakršnokoli poročilo kadarkoli izročal novinarju Hojniku. Osebno menim, da gre za pomoto, še posebej, ker govorite o primeru, ki naj bi bil star skoraj leto, prav tako pa tudi ne vidim posebnega razloga za takšen način komunikacije z novinarji. Vse komunikacije z novinarji tečejo na PU Ljubljana prek službe za stike z javnostjo, med drugim tudi sporočanje podatkov iz poročil OKC," pravi Branko Slak, direktor PU Ljubljana, na dodatno vprašanje, ali se je kadarkoli v katerikoli gostilni sestal s Hojnikom, pa njegovi podrejeni odgovarjajo, da je na dopustu. Kako pripravno. Še manj izvemo od Marka Pogorevca: "Kot sem vam že sporočil, ne mislim v javnosti polemizirati z gospodom Hojnikom. Policija obvešča javnost na podlagi 22. člena zakona o policiji. Prepisi vsebin obvestil OKC se tekoče objavljajo na spletnih straneh policije, tako da smo opustili prakso iz preteklosti, da smo uredništva prek faksov seznanjali z obvestili OKC," pravi. Vprašanje pa je, kaj bosta omenjena policijska uradnika povedala, če se bo izkazalo, da je bila v lokalu priča ali da je bil kak del pogovora z njima ali enim od njiju posnet. Saj si predstavljate, z dokumentom, ki nikakor ne bi smel v javnost, sta očrnila diplomata tuje države. Nerodno.

In kaj pravijo naši uradni organi o izdaji primera Kečanović in o izdaji primera Tomlje? Najprej notranje ministrstvo, ki ga zastopa kar piarovka Vesna Drole: "Urad za usmerjanje in nadzor policije je takoj po objavah v medijih od generalnega direktorja policije zahteval natančno poročilo o tem, ali so navedeni dokumenti v evidencah in dokumentarnem gradivu policije, ali so bili omenjeni dokumenti iz teh evidenc posredovani sredstvom javnega obveščanja, pa tudi ali je Policija začela preiskovati sum zlorabe osebnih podatkov. Kot smo Vas že seznanili, je ta v poročilu zapisal, da policija nima nič z objavo izpostavljenih zaupnih dokumentov, ter navedel, da te sodbe v policiji obstajajo samo na mikrofilmu, od koder pa zadeva ni bila dana v javnost. Zapisal je še, da se bodo v zvezi s preiskovanjem uradno pregonljivega kaznivega dejanja ravnali po usmeritvah ODT Ljubljana. Vse informacije, skupaj s pridobljeno dokumentacijo, je državni sekretar Miha Molan odstopil pristojnemu državnemu tožilcu. Urad namreč nima pristojnosti preiskovanja sumov kaznivih dejanj, pač pa to sodi v pristojnost javnega tožilca. V skladu z veljavno zakonodajo ni nihče kriv, če mu krivda ni dokazana v predpisanem postopku. To velja tudi za ta primer. Če bi se v medijih zapisane navedbe potrdile, pa bo minister vsekakor ukrepal." Samo majhna pripomba, že res, da ima Generalna policijska uprava zadeve shranjene na mikrofilmih, vse krajevne policijske uprave pa še vedno hranijo zadeve na dobrem starem papirju. Morebiti je tudi takrat delovala naveza Slak, direktor PU Ljubljana, in Pogorevc. Vendar pa naj bi tožilstvo torej vedelo več. Zato smo povprašali še generalno državno tožilko Zdenko Cerar. Ta pravi, da je zadeva v fazi zbiranja obvestil zaradi dopolnitve doslej znanih podatkov - tedaj v predkazenskem postopku. "Postopek izvaja v. d. vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Njej bomo dostavili tudi vaša vprašanja, da se bo lahko seznanila z vsebino trditve, ki ste jo posredovali v okviru vprašanja pod tč. 3. V tej fazi postopka glede na dol. 3. alinee 4. odst. 45. čl. zakona o medijih o vsebini javnosti še ne moremo obvestiti." Bolj aktivni, kot kaže, res ne morejo biti. Čeprav bi že ob prvi aferi (Kečanović) pričakovali, da bo minister Pogorevca poklical na odgovornost. Kršitev je bilo očitno veliko in menda je ministrov kabinet za vse že davno (21. maja 2002) vedel.

Nekatere ugotovitve so na dlani. Če sta Pogorevc in Slak dokument dala Hojniku, sta zlorabila osebne podatke in izdala uradne šifre policijskih enot, kar je po svoje še bolj zoprno kot v primeru Kečanović. Hkrati marsikdo meni, da je v zadevo res vpleten Slak, saj je bil ta, preden je postal šef ljubljanske policije, šef OKC, od koder je papir prišel, zato ve, kako se stvari streže. Pav tako je res, da bi do tega izpisa lahko prišli vsi zaposleni v OKC, vendar teh Hojnik ne obtožuje.

Če se še enkrat dotaknemo primera Kečanović: kljub številnim dokazom, da je vanj vpleten šef policije Marko Pogorevc, in čeprav afera še nima nobenega pravega konca, opazimo le veliko zmedo. Ko se je zadeva pojavila v medijih, bi se morala odzvati policija, hkrati pa bi moral tudi tožilec od policije zahtevati, naj začne preiskavo, ker so dobili "glas o kaznivem dejanju". Ker niso naredili nič, bi se moral odzvati državni sekretar iz urada za nadzor in usmerjanje policije Miha Molan. Kasneje je to sicer storil, vendar je sam takrat že vedel, kdo naj bi bil storilec, in bi torej moral vložiti ovadbo pri državnem tožilcu.

Tožilka bi po zakonu od policije morala zahtevati, naj ukrepa. A je to zahtevala od ministrstva, ki seveda nima policijskih pooblastil. Za ta pingpong sta lahko samo dva razloga: tako ravnanje je načrtno, da se nič ne ugotovi, ali pa tožilka sama sumi, da je v kriminalno dejanje vpletena policija, in ne bo hotela delati proti svojemu šefu.

Sicer pa bi zadevo lahko hitro rešili: Pogorevca bi dali na poligraf, Hojnik je vse povedal, celo posnetke lahko uporabijo, pri Pogorevcu lahko naredijo tudi hišno preiskavo, morda bodo našli še kaj iz policijskega arhiva.

Z mrtve točke se je stvar v zadnjem času premaknila le zaradi zasebne pobude. Bečir Kečanović je že pred časom zoper Pogorevca vložil kazensko ovadbo. Kot so zapisali v Delu, naj bi bila na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani prišla obtožba, ki Pogorevca bremeni očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja zaradi izjave za oddajo 24 ur. Osmega maja je za POP TV dejal, da je Kečanovićevo predavanje o človekovih pravicah nemoralno in enako, kakor če bi nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ki je bil obsojen zaradi korupcije, policiji predaval o korupciji. Tudi nekdanji državni sekretar Boris Šuštar je zaradi te izjave napisal ovadbo zoper Pogorevca, ker ta ni upošteval, da Šuštar še ni pravnomočno obsojen. Ker je Kečanović uradna oseba, se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti, a na predlog oškodovanca. Ne gre pa pozabiti, da bi moral biti Pogorevc v primežu tožilcev tudi zaradi zlorabe osebnih podatkov.