Rastlina Preteklosti

Pred vstopom v EU je ministrstvo za kmetijstvo izdalo nov, evropski pravilnik za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, ki po novem ukinja patetične zahteve o fizičnem varovanju nasada industrijske poljščine, na žalost pa obenem tudi znižuje najvišjo dovoljeno vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) v konoplji z 0,3 % na 0,2 %. Novi pravilnik tudi še vedno vsebuje zahtevo za poljedelca, ki mora v primeru, da je pridelovalec fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, prošnji za dovoljenje za gojenje konoplje priložiti "dokazilo, da v zadnjih petih letih ni bil obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili". Evropska zakonodaja tako še vedno ne izključuje visoke stopnje kriminalizacije industrijske konoplje. Čeprav se kmet ob odločitvi za gojenje industrijske konoplje, ki je v bistvu poljščina kot vsaka druga, ne bo izognil stiku z represivnimi organi, ki jim kmetijsko ministrstvo posreduje podatke o lokaciji nasada, so se ob letošnji setvi štirje domači progresivni bio pridelovalci vseeno odločili za gojenje konoplje.

Konoplja.org

Svoj sprehod po konopljinih poljih sem začel v Celju, kjer sem se srečal s Tomažem Korenom, enim najbolj aktivnih delavcev projekta konoplja.org, ki se že desetletje ukvarja s splošnim izobraževanjem o konoplji. Razdelili so ga na tri raziskovalna področja: konoplja kot rekreativna droga, konoplja za medicinske namene in industrijska konoplja. Letošnji prvi Korenov posevek bo namenjen raziskovanju slednjega področja, saj nameravajo fantje iz konoplja.org po žetvi javnosti prek svojega medmrežnega medija predstaviti rezultate raziskave, ki bo z izkušnjami pomagala bodočim gojiteljem konoplje. Nasad, na katerega naju je s fotografom odpeljal Koren, je slabih 20 minut vožnje iz centra Celja, točne lokacije oz. imena vasi, kjer je približno pol hektarja velik nasad, vam na žalost ne morem izdati, saj se tako Koren kot ostali trije pridelovalci bojijo negativnih posledic, ki bi jih prineslo razkritje lokacije. Pridelovalci industrijske konoplje se najbolj bojijo bedastih dilerjev, ki bi v želji po lahkem zaslužku pokosili pol njive industrijske konoplje in navkljub temu, da je kot droga industrijska konoplja primerljiva s peteršiljem ali baziliko, kakšnim najstniškim kadilcem indijske konoplje prodali rastlino, ki je resda podobna t. i. ganji, vendar tudi v primeru zaužitja več sto kil nima nikakršnega učinka na duševno stanje uživalca. Osnovna razlika med industrijsko in indijsko konopljo je v stopnji vsebnosti THC-ja. Vrste semen industrijske konoplje, ki jih natanko določa državni pravilnik za gojenje konoplje, naj bi zagotavljale minimalno (0,2 %) vsebnost THC-ja, semena za vzgojo indijske konoplje pa ponavadi obljubljajo sočen pridelek, ki bo vseboval vsaj 10 % THC-ja. Razlika med obema konopljama je tako podobna razliki med nogometom in ameriškim nogometom, ki sta navkljub podobnosti v imenu neprimerljiva. Koren, ki doslej ni imel nobenih poljedelskih izkušenj, se je povezal s tamkajšnjim "podjetnim kmetom"; tako je dobil dostop do njive in obdelovalne mašinerije. Takoj me je opozoril na tržne težave gojenja industrijske konoplje: "Vsakdo lahko posadi konopljo, vendar jo je problem prodat. Konoplja kot rastlina nima cene, ceno dobi skozi predelavo semen in vlaken. Letos delamo raziskavo trga, ki sedaj še ne obstaja." Ko ga povprašam o predsodkih, ki so jih državne politike ustvarile s klasifikacijo konoplje kot smrtno nevarne droge, me odgovor začudi: "Kmetje nimajo predsodkov glede konoplje, saj se stari starši še vedno spominjajo načinov pridelave in predelave. Njihov glavni predsodek je ta, da rečejo, kaj vam bo, saj itak ne boste nič zaslužili." Letos je zaradi zapoznelosti uredbe o gojenje konoplje različen datum setve: "Datumi setev so zelo različni, eni sadijo že v začetku aprila, moja setev je junijska." Nasad je razdelil na dva dela: del, kjer so semena posejana bolj gosto, je namenjen proizvodnji vlaken, bilke na tem delu pa so v dobrem mesecu dni že prerasle višino enega metra, del z bolj redko setvijo, namenjen proizvodnji semen, pa je zaostajal za kakšnih 30 cm. Način setve je za Korena sedaj testni, med iskanjem informacij o metodah industrijske konoplje je namreč naletel na veliko praznino: "Največ knjig o rastlinah je napisanih o konoplji, namenjeni za kajenje, če pa iščeš informacije o tej konoplji, pa nič. Nekaj informacij se najde v knjigi Dejana Rengea in nekaj v Veliki knjigi o konoplji, sicer pa nič. To je kot nekakšna poslovna skrivnost.Pravijo, da na konoplji ni treba nič delati. Treba je skrbeti zanjo, kot za vsako drugo poljščino. S kolegom nasad obiščeva skoraj vsak drugi dan, stanje na njivi redno fotografiramo za potrebe internetne strani. Nasad je treba stalno preverjati, da se prej opazijo nezaželeni žužki. Slabost tega nasada je, da je poleg hmelja, ki je konopljin sorodnik. Če bo imel hmelj uške, pomeni, da bo imela te iste žužke tudi konoplja. Srečo imamo, da ta nasad hmelja lepo negujejo." Med sprehajanjem med konopljinimi bilkami se na traktorju mimo pripelje tudi Korenov kmetijski partner, ki mu konopljin nasad pomeni le majhen delež od celih 100 hektarjev zemlje, ki jo obdeluje: "Bomo videli, kaj bo, ali bomo drugo leto sejali 5, 3 ali nič hektarja. Jaz Tomažu zaupam. Pa tudi če nam nič ne uspe, zaradi pol hektarja ne bom propadli," mi pove savinjski kmet, ki ga je pred kratkim obiskal rajonski policist. Mož v modrem ni delal nobenih težav, preveril je le, če ima kmet kakšne težave s krajo svojega pridelka. Kmeta trenutno najbolj skrbi žetev, saj je v Novem Sadu obiskal tamkajšnje rejce konoplje in hmelja, ki so v nekdanji skupni državi proizvedli največ industrijske konoplje:"Bomo videli, če jo bomo lahko poželi z navadnimi kombajni za pšenico. Če bo previsoka, so lahko težave. V Vojvodini imajo v ta namen posebej prirejene kombajne." Pri nas za sedaj takšnih ni, ni pa tudi dovoljeno gojenje vojvodinskega semena, ki obljublja boljši hektarski donos. Vsi štirje slovenski pridelovalci so letos posejali seme Fedora 17, ki je francoskega izvora in so ga uvozili po ceni 3 EUR za kilogram. S Korenom počasi zapustiva nasad in med vožnjo k prostorom konoplje.org ga povprašam o bojazni, da bi mu neznanci med industrijsko konopljo zasadili nekaj rastlin indijske konoplje, namenjene za kajenje, ki bi inšpekcijski službi v času cvetenja pokazale višjo stopnjo THC-ja: "Ko začneš sejati indijsko konopljo v teh okoljih, kjer je posejana industrijska konoplja, to pomeni, da se bodo vsi ilegalni gojitelji soočili z grožnjo osemenitve. Veter nese cvetni prah, odvisno od vetra in položaja njive, ki jo imamo, se lahko zgodi, da oplodiš vse nasade v radiju 2-3 km. Ta konoplja bo osemenjena, dajala bo učinek zadetosti, vendar bo videti kot albanka."

Eko proizvodnja

Iz Savinjske doline se s fotografom odpraviva proti Ljubljani, kjer na Ljubljanskem barju obiščeva ekološka kmetovalca, ki sta se letos prvič odločila za konopljin nasad. V nasprotju s Korenom barjanska kmetovalca nista pretirana aktivista promocije konoplje. Sta ekološka kmeta, ki jima je do narave bolj mar kot številnim ostalim kmetom, ki po poljih sejejo neverjetne količine pesticidov, ni pa konoplja del njunega življenja, kot bi lahko zatrdili za preostala dva gojitelja. Prvi kmet, ki sem ga obiskal, me je prosil za anonimnost, češ da se ne želi izpostavljati javnosti, ima pa v tem trenutku najboljši nasad. Konopljina stebla, katerih seme je bilo posejano v sredini maja, se na kakšnih 500 metrov dolgi njivi počasi bližajo višini dveh metrov. "Še vedno se spoznavam z rastlino, vendar se mi zdi, da smo že prvo leto dobro zadeli količino semena. Za seme imam avstrijskega dobavitelja, ki bo tudi odkupil pridelek. Priskrbel mi je odkupno pogodbo, saj brez nje ne bi mogel dobiti dovoljenja. Prodaja mora biti že vnaprej dogovorjena. Od njega sem dobili nekaj smernic, tako nisem bil čisto v temi." Anonimni eko kmet je letos posadil še nasad sončnic, konoplja pa mu pomeni tržni eksperiment: "Trga v Sloveniji praktično ni, mogoče bi se dalo prodati hladno stisnjeno olje, vendar bi bilo za to potrebno veliko reklame. Najti se mora nekdo, ki bo zainteresiran za kakšno tekstilno linijo ali gradbeni material. Toda najprej moramo videti, kakšen pridelek bo jeseni." Na 0,8 hektarja velikem nasadu ob prvi žetvi barjanski kmetovalec pričakuje približno 5000 kg vlaken, ki jih je na trgu mogoče prodati po 0,1 EUR za kilogram, seme pa avstrijski partner odkupuje po 1 EUR za kg.

Le nekaj kilometrov stran je drugi, nekaj več kot hektar velik nasad prav tako eko kmeta Draga Žulja, ki se je doslej ukvarjal predvsem z gojenjem soje. Tudi on ima letos prve izkušnje s konopljo in se z načinom gojenja še spoznava: "Že dolgo sem razmišljal, da bi posejal. Starejši ljudje, ki so tukaj pred časom gojili konopljo, se čudijo, zakaj je danes ne pustijo sejati. Ti lahko ljudem veliko govoriš, dejansko pa so včasih ljudje delali veliko stvari iz konoplje. Ko se človek bolj zanima, zakaj se te stvari uporabljajo, iz več razlogov enostavno postaneš tudi ljubitelj. Računam, da se bo v naslednjih letih sejalo mnogo več konoplje."

Aktivist

Naslednji dan sem se odpravil v Prekmurje. V Murski Soboti sem se srečal s konopljinim velemojstrom, agronomom Dejanom Rengeom, ki velja za največjega eksperta te rastline pri nas. Njegova dva letošnja nasada, ki sta kakšnih 20 km iz Sobote, merita približno dva hektarja. Po vsej verjetnosti letošnja nasada ne bosta doživela usode, kakršno je doživela njegova setev leta 1995, ko so mu policisti poželi in mu s svojo "zakonito" žetveno akcijo uničili celotno zalogo sedmih prastarih sort Cannabis Sative L, značilnih za naše kraje. Zaradi devet let starega dogodka še danes na sodišču poteka proces zoper ekološkega aktivista, ki mu slovensko sodstvo očita proizvodno ilegalne droge. Rengeo dostikrat nastopa v vlogi predavatelja na temo konoplje in je že pred desetletjem izdal knjižico, kjer vam do potankosti opiše proces in zgodovino gojenja konoplje. Po njegovih zapisih naj bi po nekaterih virih prvo blago iz konoplje našlo že v 8. tisočletju pred našim štetjem. Konoplja naj bi bila razlog za številne vojne, Napoleon se je leta 1812 spravil nad Rusijo prav zaradi konoplje. V času angleške kraljice Elizabete je bila konoplja tako cenjena, da je gospodinjstvo, ki ni zasadilo konoplje, plačalo kazen. 80 % papirja je bilo do leta 1883 izdelanega iz konopljinih vlaken. Razvoj papirne in lesne industrije je počasi zmanjševal pomen konoplje, navkljub temu, da bilten ameriškega ministrstva za kmetijstvo iz leta 1916 pravi, da je na površini 0,4 hektarja posejanega s konopljo moč pridelati toliko celuloze kot na 1,66 ha gozda. Konopljina vlakna se uporabljajo tudi v tekstilne namene, tako naj bi Levi's svoj prvi jeans naredil iz konoplje, na spletu najdete številne linije oblačil iz konoplje; po besedah Rengea naj bi leta 1994 ekipa angleških zelenih podjetnikov Muri ponujala celoten program za zagon posebne konopljine konfekcijske linije. Navkljub temu, da so bili Angleži pripravljeni storiti vse, da iz konopljinega semena nastane Murina srajca, obljubljali so celo bruseljske subvencije, je bil odgovor takratnega ministra Osterca, da Slovenija potrebuje zemljo za pšenico in ne za konopljo. Po Rengeovi knjigi je konoplja tudi izjemno živilo, njeno seme je bogat vir beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin, pred stoletjem naj bi ga uživali v juhah in kašah. Konoplja je tudi pomemben del gradbeništva in izolacijski material, Henry Ford je na primer naredil avtomobil, ki je bil v večini izdelan iz plastike iz konopljinih vlaken, poganjalo pa ga je bio gorivo, prav tako izdelano iz konoplje. Konoplja kot zdravilna rastlina se je in se še vedno uporablja v namene zdravljenja številnih bolezni: multipla skleroza, migrena, astma, AIDS, shizofrenija, epilepsija.

Konopljino olje pa je tudi odličen dodatek za kozmetično industrijo, ki ga je pri nas že pred leti uporabilo podjetje Jožefa Sušnika Pharmachem, ki pod blagovno znamko Extravaganja ponuja celotno kozmetično kolekcijo s konopljinimi dodatki. Tudi progresivnost Extravaganje, ki bi zaradi zgodnjega začetka zlahka konkurirala na tujih trgih, je naletela na debilizem državnih uradov, ki so zaradi majhne prisotnosti THC-ja v olju, v podjetju in na Sušnikovem domu izvedli hišne preiskave, podjetnik, ki se je ukvarjal z izdelavo krem, ki jih "dermatologi priporočajo zaradi vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin, ki koži vsestransko pomagajo, jo obnavljajo, preprečujejo izgubo celic in povzročijo, da koža izgleda mlajša", pa se je moral pred sodiščem tako kot ekolog Rengeo zagovarjati zaradi obtožb za proizvodnjo droge. Pa klub temu nikogar od naših "zelenih" ne moti, da bo kmet, v primeru, da konoplja ob cvetenju pokaže le za drobec višji odstotek THC-ja od dovoljenih 0,2, odgovarjal pred sodiščem zaradi proizvodnje mamil.