Prenova na horuk

Če je Portorož v avstro-ogrski monarhiji poleg Gradeža, beneškega Lida in Opatije veljal za najpomembnejše evropsko letoviško in zdraviliško središče, je danes le še njegova bleda kopija. Časi, ko je imel Portorož stalno letalsko zvezo z Benetkami, so mimo. Pomoli so razmajani, kanalizacija dotrajana, parkirišča nabito polna pločevine, kulinarična in kulturna ponudba mizerna, nekoč glamurozen Hotel Palace pa izropan in tako dotrajan, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo sesul pod lastno težo. Več kot desetletje so potekale brezplodne razprave o nujnih spremembah, a zgodilo se ni nič. Vse do letos, ko je piranska občinska uprava navrgla kup papirjev, ki bodo korenito spremenili podobo Portoroža. Toda namesto da bi se občina sprememb lotila premišljeno in postopoma, tako kot to delajo v drugih turističnih središčih po svetu, je v javno razpravo poslala kar štiri lokacijske načrte hkrati. Podrobnejše branje teh načrtov - pripravilo jih je projektantsko podjetje Prostor iz Kopra - razkriva, da ne ponujajo celostnega razvoja kraja, ampak parcialne rešitve. Še več. Ni se mogoče znebiti vtisa, da prostorsko ureditev namesto urbanistov narekuje kapital.

Poglejmo, kaj predvidevajo načrti, ki naj bi jih občinski svet potrdil že do konca oktobra letos. V planu je nasutje morja med skladiščem soli in Hotelom Metropol, s čimer bi povečali centralno kopališče. Zgradili naj bi nove pomole, bazene in kopališke objekte. Osrednji novi pomol bi bil namenjen kopalcem, turistične ladje pa bi pristajale le na njegovem skrajnem koncu. Namesto sedanjega dolgega niza pritličnih stavb med kopališčem in obalno cesto, ki zastirajo pogled na morje, bi zgradili nove stavbe, razporejene v k morju odprte kratke ulice. Obala naj bi bila ena sama nepretrgana pešpot. Sedanja štiripasovna cesta, ki verigo hotelskih stavb ločuje od kopališča, naj bi ostala glavna prometna žila, kot možnost pa je zarisana podzemna cesta na odseku med Hotelom Palace in Hotelom Marko, ki bi se na obeh koncih zaključila s krožiščem in bi bila namenjena tranzitnemu prometu skozi portoroško središče. Hkrati bi ohranili nivojsko cesto za dostop do hotelov in drugih objektov na tem območju. V ozadju tega predloga je želja hotelirjev, da bi imeli njihovi gostje neposreden dostop do plaže. V območju nekdanje vrtnarije oziroma Parka cvetja naj bi zrasel nov hotel s podzemno garažo, rekreacijskimi površinami, bazenom in novo dostopno cesto, dozidali pa naj bi tudi Hotel Marko, nad katerim so predvidene še nove stanovanjske hiše. V hotel naj bi spremenili tudi sedanjo Vilo Marijo, ki je v lasti portoroškega Casinoja in kjer je bila doslej šola za turizem. Obnovili naj bi stari Hotel Palace, v bližini pa zgradili novo garažno hišo. Površine med Koprsko cesto in sedanjo avtobusno postajo - gre za del ozemlja nekdanjih hotelov Orion in Helios - naj bi preuredili v park. Na območju avtobusne postaje naj bi Portorož dobil svoj osrednji trg s poslovnimi in trgovskimi površinami, pod trgom pa bi bilo mestno parkirišče s 600 do 700 parkirnimi mesti. To pa še ni vse. Pripravljenih je namreč še pet dodatnih projektov, ki med drugim predvidevajo povečanje marine z novimi privezi in novimi hotelskimi zmogljivostmi, v Sečovljah pa podaljšanje letališke steze in ureditev golf igrišča.

Gre za ogromen zalogaj, zato ni čudno, da so domačini kritični. Svoje nezadovoljstvo so pretekli teden izrazili na javni obravnavi načrtov za ureditev portoroškega središča. Velika dvorana Avditorija je bila nabito polna, burna razprava pa je potekala kar pet ur. Krajane je najbolj zmotilo, da obravnava tako velikih posegov v prostor poteka v poletnih mesecih, ko so prezaposleni s turizmom ali pa na dopustu. Županja občine Piran Vojka Štular se je pred občinstvom sicer izgovarjala, češ da je naglica potrebna, ker lovijo rok, ki jim ga je postavilo ministrstvo za gospodarstvo. Slednje naj bi namreč financiralo vseh devet lokacijskih načrtov, vendar le, če bodo prostorsko izvedbeni akti na piranskem občinskem svetu sprejeti do 31. oktobra letos. Ob tem pa je namerno zamolčala dejstvo, da je ministrstvo za gospodarstvo občini že pred časom ponudilo možnost podaljšanja roka do konca junija leta 2005. Županja bi morala le podpisati aneks k pogodbi o financiranju, s čimer bi si rok za pripravo prostorskih aktov podaljšala kar za osem mesecev. Po naših informacijah Štularjeva te možnosti ni izkoristila. Ko smo podatek skušali preveriti na občini, so nam pojasnili, da sta na dopustu tako županja kot vodja občinskega urada za okolje in prostor Boris Kočevar. Zakaj je županja ravnala proti interesom lokalne skupnosti? Možnih razlag je več: od popolne nesposobnosti občinske uprave do namerne ignorance. V ozadju pa je lahko tudi alternativni motiv. Na območju portoroškega Parka cvetja, kjer naj bi gradili nove individualne hiše, ima namreč nezazidljivo parcelo županjin mož. Podedoval jo je pred približno desetimi leti, vendar doslej na njej ni smel graditi. Po sprejetju novega lokacijskega načrta bi ta parcela postala zazidljiva. Še več. Zakoncema naj bi pripadla tudi ena od predvidenih novih individualnih hiš. Županji torej naglica še kako ustreza.

Kaj moti krajane?

Eden glavnih zadržkov krajanov je povezan s predvidenim vkopom glavne obalne ceste, saj ta velja za nekakšen zaščitni znak Portoroža. Sedanja urbanistična zasnova ni bila narejena na pamet, pač pa po vzoru obmorskih letovišč z zdraviliškimi funkcijami, kot so Brighton v Angliji, Ostende v Belgiji, Nica v Franciji ali Viareggo v Italiji. Cesta med hoteli in plažo služi kot promenada. Poleg tega vkop ne bi rešil težav, ki jih povzroča sedanji prometni režim. "Predlagane rešitve težav ne odpravljajo, ampak ustvarjajo nove," pravi arhitekt Stane Valič, eden od 14 članov komisije za urejanje in zaščito naravnega in urbaniziranega prostora na teritoriju in akvariju krajevne skupnosti Portorož. Komisija je bila imenovana zaradi predvidenih prostorskih sprememb, sestavljajo pa jo priznani strokovnjaki prostorskega planiranja in javni delavci iz Portoroža. Predlog vkopa se jim zdi nesprejemljiv zaradi previsokih stroškov, pa tudi zato, ker bi gradnja tunela onemogočila turistično trženje vsaj za eno sezono, saj pod cesto poteka glavno krajevno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Ne strinjajo se tudi z načrti pozidave v območju Parka cvetja, češ da "gre za zadnje zelene površine v središču Portoroža, zazidalni načrt pa ne upošteva naravovarstvenih smernic za to območje". Sporna je tudi širitev marine (javna obravnava tega lokacijskega načrta je v krajevni skupnosti Lucija potekala že sredi julija), saj bi "dodatni privezi povzročili še večje onesnaževanje vode z oljem, smetmi in fekalijami, poslabšal pa bi se tudi pogled iz Portoroža proti Seči". Domačini se sprašujejo, kakšna je pravzaprav turistična strategija občine: je to kopališki ali navtični turizem? Za oboje namreč v zalivu ni dovolj prostora. Nerazumljiva je tudi gradnja hotela ob marini, saj to območje gostom ne nudi niti sredozemskega okolja niti čistega morja. Uporabniki marine pa tako ali tako ne potrebujejo hotelov, ker živijo na barkah. Med večjimi absurdni je predlog, po katerem naj bi osrednji portoroški trg postavili ob avtobusni postaji, čeprav to območje nikoli ni bilo srce letovišča. Skrbi jih tudi, da bi glavno plažo povečali z nasutjem materiala, ki ga bodo dobili pri izkopu gradbenih jam za nove garažne hiše. Kot alternativo zato predlagajo gradnjo umetnega koralnega grebena, ki v tujini velja za preizkušeno metodo pridobivanja novih plaž, saj omogoča naravni preliv morja in s tem samodejno čiščenje zaliva. Dvomijo o smiselnosti povečanja hotelskih zmogljivosti, češ da bi v Portorožu morali razvijati družinski turizem z manjšimi penzioni, namesto da se ustvarja turistični geto v stilu "all inclusive". Ker so hoteli v povprečju zasedeni le 53-odstotno, se sprašujejo, ali bodo nove hotelske kapacitete povzročile znižanje cen in s tem odprle vrata množičnemu turizmu. Med razpravo je bilo mogoče slišati celo pripombe, češ da naj bi se nove hotelske zmogljivosti v Parku cvetja in marini gradile samo zato, da bi jih lahko odprodali za počitniška stanovanja ali turistične apartmaje, ki bi jih lastniki oddajali na črno, občinska blagajna pa od tega ne bi imela nobene koristi. Kaj takega se ne bi zgodilo prvič. Portorož je v zadnjih petnajstih letih izgubil kar 1500 turističnih ležišč, saj se je kar nekaj hotelskih objektov preprodalo po stanovanjskih enotah individualnim kupcem. Takšna usoda je na primer doletela Vilo Vesna, Vilo Jadranka, Hotel Valeta, bungalove Hotela Metropol in Hotel Punta v Piranu. Člani strokovne komisije sicer poudarjajo, da turističnemu razvoju ne nasprotujejo, bojijo pa se, da "cilj investitorjev ni dobrobit kraja, temveč le naložba prostega kapitala". Kategorično zahtevajo revizijo vseh načrtov z upoštevanjem njihovih pripomb. Če do tega ne bo prišlo, bodo po Valičevih besedah protestno izvedli referendum. To pa lahko ustavi tudi poseg, ki je najmanj sporen, a hkrati najbolj nujen, namreč prenovo starega Hotela Palace.