Za koga so se sploh borili?

Bi lahko rekli, da se je končala dveletna saga o nedeljskem obratovanju trgovin? Najbrž ne, saj je kar nekaj stvari ostalo nedorečenih. Ustavno sodišče je sicer presodilo in od 1. januarja 2006 bodo trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami, ki so za zdaj preohlapno določene, odprte le deset nedelj v letu, razen izjem seveda, med katerimi pa ni trgovin v turističnih krajih. Neomejeno bodo lahko delale prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah. Naj malo osvežimo spomin. Potem ko sindikatu delavcev v trgovini ni uspelo doseči soglasja o višjem dodatku za nedeljsko delo zaposlenih v trgovini, se je odločil za zbiranje podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum. Sindikat se je sicer zavzemal za avstrijski model dodatkov, kjer nedeljski dodatki znašajo od 130 do 200 odstotkov, zahteval pa je 100-odstotni dodatek. Delodajalci so po večletnih pogajanjih privolili v 60-odstotni dodatek, julija 2003 pa celo v 75-odstotnega. Takega "izkoriščanja" delavcev sindikat ni hotel sprejeti, zato je zbral dovolj podpisov za vložitev referendumske pobude.

Septembra 2003 je bil na pobudo sindikata delavcev v trgovini izpeljan zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin. Že takrat so bili trgovci glasni, češ da bo zaprtje trgovin ob nedeljah pomenilo zmanjševanje števila delovnih mest, a niso bili uspešni. Glasni so bili tudi glede referendumskega vprašanja, ki naj ne bi bilo dovolj razumljivo, zato naj upravičenci ne bi vedeli, kaj obkrožajo. Pa vendar, referenduma se je udeležilo le 27,5 odstotka upravičencev, od teh jih je 57,5 odstotka glasovalo za to, da so trgovine, razen izjem, ob nedeljah zaprte. Nato je državni zbor februarja lani sprejel novelo zakona o trgovini, ki naj bi začela veljati 15. septembra lani. Spet so se oglasili trgovci. Mercator, Era, Petrol, Kompas MTS in nekateri manjši trgovci so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti. Menili so, da gre za omejevanje podjetniške svobode in da bo zaradi tega treba odpustiti več zaposlenih. Tako je bilo izvajanje novele zadržano in ustavni sodniki so pol leta odločali. Z večino glasov so ugodili volji ljudstva ali, bolje, sindikata.

Ne gre prezreti odklonilnega ločenega mnenja sodnice Dragice Wedam Lukić, ki se mu je pridružila tudi ustavna sodnica Milojka Modrijan. V njem je rečeno, da bi se moralo ustavno sodišče opredeliti do vprašanja, ali gre za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude ali samo za predpisovanje načina izvrševanja te pravice. Na ustavnem sodišču so se z obratovalnim časom trgovin ukvarjali že tretjič. Lukićeva meni, da bilo treba najprej ugotoviti, ali je obratovanje trgovin ob nedeljah v nasprotju z javno koristjo, nato pa presoditi, ali je urejanje obratovalnega časa trgovin zaradi narave pravice do svobodne gospodarske pobude nujno. Javna korist je lahko ustavno dopusten razlog za urejanje obratovalnega časa prodajaln, presoditi pa bi bilo treba, ali javne koristi ne bi bilo mogoče uresničiti brez prepovedi nedeljskega obratovanja. To bi moralo sodišče storiti tudi zato, ker nekatere pobudnice izrecno navajajo, da ustavno sodišče pri presoji referendumskega vprašanja ni opravilo preskusa sorazmernosti. Lukićeva meni celo, da bi moralo ustavno sodišče upoštevati navedbe, da bo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve treba odpustiti več zaposlenih. Ustavno sodišče po njenem mnenju tega ne bi smelo prezreti, saj je bil to tudi eden od razlogov, da je uveljavitev izpodbijanih določb julija lani zadržalo.

Kakorkoli že, sodišče je odločilo, da 17. člen zakona o trgovini ni v neskladju z ustavo, razen sedmega odstavka, in tega je sodišče razveljavilo. V tem je bilo določeno, da so ob nedeljah lahko odprte le prodajalne z največ 80 kvadratnih metrov površine. Zdaj bodo morali v državnem zboru na novo določiti največjo prodajno površino, zato lahko pričakujemo, da bodo precej burne razprave še potekale. V sindikatu delavcev so z veseljem sprejeli odločitev sodišča, zadovoljni pa so tudi z razveljavitvijo sedmega odstavka, saj je po njihovem mnenju primernejša največja prodajna površina 150 kvadratnih metrov. Predpisana površina bo morala po ustavni odločbi izhajati iz analize stanja ter legitimnega namena in ciljev, ki naj jih tak ukrep doseže. Tudi zato, da bo upoštevano načelo določnosti in jasnosti predpisa kot načelo pravne države. Prav verjetno pa se lahko zgodi, da bo spet dana pobuda za presojo ustavnosti, če največja prodajna površina ne bo ustrezna. Tako se bo spor lahko vlekel v nedogled. Najkrajšo pa bodo po napovedih nekaterih trgovcev potegnili prav delavci, v imenu katerih se je vse skupaj sploh začelo.

Napovedana odpuščanja

V Mercatorju in Sparu že napovedujejo, da bodo odločitev ustavnega sodišča sicer upoštevali, a bodo morali zaradi manjšega prihodka in dobička odpuščati. Odločitev ustavnega sodišča obžalujejo tudi v Eri. Prepričani so, da prepoved nedeljskega dela in dela ob praznikih posega v pravico do svobodne odločitve posameznikov, pa tudi v pravico do svobodne gospodarske pobude in izbire. Vendar poudarjajo, da bo o konkretnih posledicah uveljavitve prepovedi obratovanja trgovin mogoče govoriti šele v začetku leta 2007, a kljub temu predvidevajo delen izpad dohodka in zaradi tega racionalizacijo zaposlovanja. Mercator naj bi po napovedih izgubil od štiri do osem odstotkov prihodka, to je od 12 do 24 milijard tolarjev. Zato bo moral število delavcev v svojih 700 hiper- in supermarketih ter drugih trgovinah po Sloveniji zmanjšati za okoli 500. "To iskreno obžalujemo, pri ugotavljanju presežnih delavcev pa se bomo zavzemali, da bomo odpuščali slabe delavce, seveda izhajajoč iz tega, da v Mercatorju dosledno spoštujemo delovnopravno zakonodajo. Zaradi zaprtja prodajaln bomo prisiljeni racionalizirati poslovanje, zmanjšati stroške dela in število zaposlenih, kajti le tako bomo lahko dosegali načrtovane rezultate poslovanja," pravijo v Mercatorju. V Mercatorjevih centrih je vsako nedeljo 250.000 obiskovalcev, od tega jih kar polovica opravi tudi nakup v hipermarketu in drugih prodajalnah v Mercatorjevih centrih.

Nedeljska prodaja v Sparu prinese šest odstotkov k celotni prodaji podjetja Spar Slovenija, ki ima 42 trgovin in sedem megamarketov. To je okoli šest milijard tolarjev. "Kupci so se na nakupovanje v nedeljo očitno navadili, saj prodamo ob nedeljah v samo šestih urah toliko kot ob ponedeljkih. Za zdaj je še težko oceniti, za koliko se bo zaradi spremenjenega odpiralnega časa zmanjšal promet," so sporočili iz Spara. Menijo, da se bo del nedeljskega prihodka gotovo porazdelil na druge dneve v tednu, del tega prihodka pa bodo zagotovo izgubili, predvsem od impulzivnih nakupov. Prav tako še ne vedo, koliko zaposlenih bo zaradi tega preveč. Kako bodo reševali vprašanje presežnih delavcev, še ne vedo, kot pravijo, pa je odpuščanje le eden izmed možnih ukrepov. "Preučujemo tudi druge ukrepe, o katerih za zdaj še ne želimo javno govoriti," so dodali.

Na taka opozorila trgovcev v sindikatu delavcev v trgovini odgovarjajo: "Ob tovrstnih sporočilih predstavniki trgovskih družb hote ali nehote ne obveščajo širše slovenske javnosti, koliko delovnih mest je bilo v zadnjem obdobju opuščenih zaradi drugih poslovnih vzrokov, pa tudi prevzemov in priključitev posameznih družb ter zapiranja posameznih trgovin. Zadnje leto je brez zaposlitve ostalo že več sto zaposlenih v trgovini, v letošnjih načrtih nekaterih družb pa je zmanjšanje števila zaposlenih za 10 odstotkov, čeprav še obratujejo ob nedeljah in praznikih."

Po njihovem bodo delo izgubili predvsem študentje in upokojenci, redno zaposleni delavci pa bodo službe obdržali. "Morebitni negativni učinki zakona se lahko pokažejo šele leta 2007," so še zapisali v sporočilu za javnost. Do takrat bodo imeli delodajalci na voljo 40-urni delavnik za razporeditev delovnega časa zaposlenih in en dan za počitek. Menijo tudi, da bi se morale trgovske družbe lotiti temeljite analize velikega števila nadur in neizrabljenih ur iz prerazporeditve delovnega časa, neizkoriščenega dopusta in med drugim tudi vpliva študentskega dela ter takšne podatke predstaviti delavskim predstavnikom (sveti delavcev, sindikati) v svojih okoljih ter v dialogu z njimi poiskati ustrezne rešitve z namenom ohraniti zaposlenost. Cilj trgovskih družb bi moral biti ohranitev ali povečanje prometa kljub skrajšanemu obratovalnemu času in ne zmanjševanje števila zaposlenih zato, da se ohrani ali poveča dobiček. To po mnenju sindikata ne zagotavlja konkurenčnosti slovenske trgovine v prihodnje. Kot je povedal predsednik sindikata Franci Lavrač, bodo zaposleni naredili vse, da se promet ne bo zmanjševal in da delodajalcem ne bodo dali razloga za odpuščanje.

"Naše raziskave kažejo, da kar 70 odstotkov zaposlenih v Mercatorju podpira nedeljsko delo, ravno tako ga podpira sindikat Mercator KS '90, seveda ob dodatnem ustreznem plačilu za nedeljsko in praznično delo, ki je že usklajeno s sindikati. Tako se poraja vprašanje, za koga se Sindikat delavcev trgovine Slovenije dejansko bori. Neutemeljene so tudi trditve predstavnikov sindikata, da odpuščanje ne bo potrebno, saj so brez vsake strokovne in ekonomske analize. Logično je namreč, in sindikatu bi to moralo biti jasno, da mora vsaka prodajna enota poslovati pozitivno, in tudi z vsemi reorganizacijami in pripojitvami odvisnih družb, ki smo jih opravili v Mercatorju, so bili zaposleni v prodaji na drobno razmeroma brez skrbi za svoja delovna mesta, presežki so bili predvsem v režijskih službah in logistiki," so povedali v Mercatorju.

Nazaj k sosedom

Prav nasprotno od trgovcev, ki so bili pobudniki presoje ustavnosti, so v Engrotušu takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali in se nanjo pripravili. Zaradi nje ne pričakujejo upada prometa, saj se bodo kupci novemu obratovalnemu času prilagodili in nakupe prerazporedili na druge dni v tednu. "Najverjetneje se bo večina nedeljskih nakupov prenesla na sobote, zato že razmišljamo o podaljšanju sobotnega delovnega časa. Odločba ustavnega sodišča o omejitvi obratovalnega časa ob nedeljah nikakor ne bo vplivala na odpuščanje zaposlenih v našem podjetju. Družba Engrotuš bo tudi v prihodnje zaradi širitve mreže svojih poslovnih enot iskala nove sodelavce," pravijo v Engrotušu.

No, na boljšem bodo tudi nekateri pobudniki presoje ustavnosti, na primer Petrol, ki bo lahko v svojih prodajalnah na bencinskih črpalkah prodajal neomejeno, po višjih cenah kot v trgovinah. Mercatorju očitno prav tako ne bo šlo slabo, saj je lani novembra s Petrolom podpisal pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Po tej pogodbi bo Petrol v prihodnje povečal nabavo blaga za široko porabo pri Mercatorju, ta pa bo proizvode iz nafte kupoval pri Petrolu, na lokacijah Mercatorja pa bodo postavili skupne črpalke. Očitno bodo morali trgovci pokazati precej iznajdljivosti in te jim prav gotovo ne manjka. Zdaj se bodo morali dogovoriti le še, katere nedelje v letu bo kdo imel odprto. Vsak trgovec mora zase določiti, katere nedelje v letu bo imel trgovine odprte. "Če delajo v korist potrošnikov, se bodo dogovorili. Če pa delajo v svojo korist, bodo vsi imeli odprto novembra in decembra," je na tiskovni konferenci povedal Lavrač. V Engrotušu pravijo, da bodo na obratovanje trgovin ob nedeljah najbolj vplivale želje kupcev. Trgovine bodo odprte tistih deset nedelj v letu, ko je na trgu največje povpraševanje. In katere nedelje so to? Prav gotovo decembrske, ko so bile trgovine tudi zdaj odprte skoraj 24 ur. In če se bodo odločili za vse decembrske nedelje leta 2006, jim jih bo za preostanek leta ostalo le še pet. Kako si jih bodo trgovci razdelili, katere prodajalne bodo imeli odprte in kako se bomo na to navadili potrošniki, pa je že drugo vprašanje.

Mogoče tudi tako, da se bomo raje zapeljali v katero od sosednjih držav, kjer so trgovski centri ob nedeljah odprti, predvsem v turističnih krajih, med katere sodi tudi Trst. Trgovci so prepričani, da ta rešitev omejuje svobodo podjetniške pobude in postavlja trgovce v neenakopraven položaj, poleg tega bo verjetno ponovno spodbudila nakupovanje pri sosedih. "Pobuda za zapiranje prodajaln je popolnoma v nasprotju s trendi v svetu, med drugim tudi v sosednji Italiji. Sprašujemo se, ali to pomeni, da bomo Slovenci ponovno nakupovali v tujini," se sprašuje prvi trgovec Zoran Janković. Za največji uspeh slovenske trgovine šteje to, da jim je uspelo od leta 1997, ko je 55 odstotkov Slovencev kupovalo zunaj Slovenije, to število do lanskega leta zmanjšati le še na 5 odstotkov. A ne le to, odločitev prav gotovo ni niti v korist vseh tistih delavcev, ki želijo delati in zaslužiti več.