Primorska je naša

Boris Popovič in njegova stranka Koper je naš sta povsem povozila vse strankarske in nestrankarske kandidate v Kopru, krepko pa je Popovič prek svojih satelitov zaoral tudi v Izoli in Piranu. Goriška za zdaj ostaja v domeni levice.

V Kopru je bil Popovič izvoljen že v prvem krogu, njegova stranka pa je v mestnem svetu dobila absolutno večino. V Izoli po prvem krogu sicer z 41,5 odstotka vodi dosedanja županja Breda Pečan (SD), a se bo v drugem krogu pomerila s Popovičevim kandidatom Tomislavom Klokočovnikom, ki je dobil slabih 35 odstotkov. V izolskem triindvajsetčlanskem občinskem svetu bo v prihodnjih štirih letih Popovičeva Izola je naša imela šest svetnikov. LDS, ki je v drugem krogu podprla Klokočovnika, in SDS, s katero Popovič povsod dobro sodeluje, imata po dva svetnika. Torej bo Pečanova ob morebitni ponovni izvolitvi, kakor je sedaj videti, v svetu sploh težko zbrala večinsko podporo, ki je nujna za normalno delo v vsaki občini. Še bolje pa Popovičevi stranki Piran je naš kaže v Piranu; tam po prvem krogu s 30,5 odstotka vodi njen kandidat Tomaž Gantar, sedanja županja Vojka Štular (SD) pa zaostaja za dobrih pet odstotnih točk. V petindvajsetčlanskem občinskem svetu je zmagala stranka Piran je naš, ki bo imela sedem svetnikov, bratska SDS dva, sodelujoča LDS pa štiri. Socialne demokrate bo zastopalo le pet svetnikov.

Popovič je že pred drugim krogom lahko izredno zadovoljen, prav tako tudi predsednik vlade in vodja slovenske desnice Janez Janša. Razen nekaj svetnikov SDS namreč v vseh teh občinah ne najdemo predstavnikov nobene druge stranke z desnice, kljub temu pa na Obali in na Primorskem nasploh sicer izredno močna levica izgublja večino za večino, župana za županom. Tudi Popovič že nekaj časa ostro kritizira levico - prejšnjo vlado in tudi levico na Primorskem -, hkrati pa zelo lepo govori o sedanji vladi, še posebej o Janezu Janši. Kaj pa stori pretežno levo volilno telo? Še odločneje voli Popoviča in njegovo stranko v Kopru, njegovim županskim in drugim kandidatom pa večino nameni tudi v drugih dveh obalnih občinah.

Diametralno nasprotno je seveda razpoloženje med Popovičevimi nasprotniki in oporečniki. Opozicija je tako razbita, da edino resno kritiko izreka peščica intelektualcev, ki pa je za zdaj povsem neorganizirana. Popoviču pri delu očitajo aroganco, nihilizem, politično nekulturo in izključevalnost po načelu, če nisi z nami, si proti nam. Tudi ostrina do ljudi, zaposlenih na občini in v koprskih ustanovah, naj bi bila celo večja kot v najbolj svinčenih časih. Kritičnost do koprske oblasti je recimo drago stala KUD Istra in časopis Primorska srečanja, saj sta zaradi tega izgubila finančno podporo občine, omenjeni časopis je bil v trenutku brez 5 milijonov vrednega občinskega vložka.

Nekoliko manj oster, a vseeno kritičen je Boris Palčič, filozof in filmski režiser, ki je pred časom za Primorske novice spisal kritični prispevek o koprskih političnih razmerah V kraljestvu kiča. Palčič se strinja, da opozicija za zdaj, predvsem v Kopru, nima realne moči, omejena je zgolj na nekaj osamelih kritičnih glasov, ki se vse bolj izgubljajo v množici vsesplošnega pritrjevanja. Večinsko levičarsko volilno telo na Obali se mu zdi ta čas precej zmedeno in dezorientirano, o fenomenu Popovič pa meni: "Pri politiki Borisa Popoviča gre za pragmatični populizem, ki se ne opira na ustaljene vrednote levice in desnice, ampak med njimi izbira poljubno, glede na dane potrebe. Pazi, recimo, da nič grdega ne reče čez NOB, hkrati pa udriha čez komunizem. Vse skupaj se zlije v mešanico všečnosti in učinkovitosti, ki pa se mi zdi zelo nevarna, saj ni zavezana vnaprej deklariranemu sistemu vrednot. Z drugimi besedami, opravka imamo z berlusconizacijo slovenske politike."