15. 12. 2006 | Mladina 50 | Politika
Med getom in asimilacijo
Za Strojanovimi bodo na udaru manjša naselja in v njih tisti Romi, ki so se odločili za življenje zunaj večjih romskih skupnosti
© Borut Peterlin
Slabša pogajalska izhodišča imate - z manjšim boste zadovoljni. Pogajalski položaj romske družine Strojan se je od preselitve v Postojno slabšal iz dneva v dan: z vsako novo cestno zaporo, z vsako novo potezo vlade, z vsakim poskusom preprečevanja njihovega gibanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 12. 2006 | Mladina 50 | Politika
© Borut Peterlin
Slabša pogajalska izhodišča imate - z manjšim boste zadovoljni. Pogajalski položaj romske družine Strojan se je od preselitve v Postojno slabšal iz dneva v dan: z vsako novo cestno zaporo, z vsako novo potezo vlade, z vsakim poskusom preprečevanja njihovega gibanja.
A s slabšanjem položaja Strojanovih se slabša položaj vseh Romov v Sloveniji. Vlada si je z izrednimi razmerami v Ambrusu pridobila močno javnomnenjsko podporo in s tem proste roke pri nadaljnjem "urejanju romske problematike". Novi predsednik komisije za varstvo romske skupnosti Janez Podobnik je že napovedal začetek dela komisije za reševanje problematike v romskih naseljih. Z Ambrusom so protiromsko usmerjeni posamezniki dobili recept, ki deluje. Od tega, kako se bo razpletla zgodba Strojanovih, bo po vsej verjetnosti odvisno, kakšen bo odnos do drugih nelegaliziranih romskih naselij, teh pa je v Sloveniji po podatkih ministrstva za okolje in prostor 74.
Trenutno se množica pravnih, socialnih in drugih vprašanj, povezanih z družino Strojan, poskuša skrčiti na rušenje objektov, v katerih so Strojanovi živeli pred preselitvijo v Postojno. Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju na Radiu Slovenija dejal, da je bila že leta 2002 izdana pravnomočna sodba, s katero naj bi bil končan postopek za legalizacijo tega naselja. Torej, kot je rekel Janša, če bi pravna država delovala že tedaj, zapletov sploh ne bi bilo ...
Minister Podobnik je sporočil, da se je formalno začel postopek za odstranitev nelegalno zgrajenih poslopij v romskem naselju v bližini Ambrusa. Predstavnik inšpektorata za okolje in prostor Srečko Valič se je v noči, ko se je Elka Strojan z otroki vrnila na svoj dom, oglasil pri njih ter jih seznanil s sklepom o dovolitvi izvršbe, čeprav o obljubljeni nadomestni lokaciji ni ne duha ne sluha ...
"V Sloveniji je prek deset tisoč črnih gradenj," je k temu pripomnil odvetnik Robert Čebular, ki zastopa interese Strojanovih. "Zelo neznačilno za slovensko prakso bi bilo, da bi porušili črno gradnjo, ki je nekomu edino prebivališče. Takega primera ne poznamo - rušijo se vikendi, nadstreški ipd., ne pa glavno bivališče." Ob tem, da se ustvarja vtis, kot da so črne gradnje tisto, zaradi česar so nastale izredne razmere, se pozablja na to, kje bodo po rušenju živeli Strojanovi. "Poleg tega težko očitamo nepismenemu človeku črno gradnjo, za postavitev katere je denarna sredstva prispevala občina Ivančna Gorica," je poudaril Čebular.
Toda dolgoletni župan Ivančne Gorice, Jernej Lampret (SDS), trdi, da je okrog sedemdeset tisočakov, ki jih je dal za gradbeni material, iz katerega je Mirko Strojan zgradil hišo, bila njegova osebna donacija. "Hvalevredno je, če ima občina takega župana," je na to odgovoril odvetnik Čebular, "vendar je bilo ob dajatvi to predstavljeno kot občinski prispevek. Gradnja, ki jo postavi nepismena oseba, pri čemer ji občina pomaga s sredstvi, je samo pogojno črna gradnja."
Recept, ki deluje
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je razkropitev družine Strojan po več lokacijah označil za sijajno potezo, ki daje državi možnost, da opravi popravni izpit iz "predmeta", pri katerem je padla 28. oktobra ob preselitvi. Vlada je z udarniško preselitvijo poskusila politično rešiti več strokovnih vprašanj in težav, ki so se leta kopičili v Ambrusu: pomanjkljivo delovanje socialnih in inšpektorskih služb, ekološko varstvo, kontradiktorno ravnanje policije in občinskih mož. Tudi po tem, ko so se pravni strokovnjaki, izbrani med letošnje najvplivnejše slovenski pravnike, izrazili v smislu, da je pravna država odpovedala prav letos ob preselitvi Strojanovih, Janez Janša v intervjuju na Radiu Slovenija te napake ni hotel priznati. Država torej popravnega izpita ne potrebuje?
Če se podre edino bivališče Strojanovih, preden bo najdena nadomestna lokacija - bo pogajalski položaj te romske družine katastrofalen. In katera romska naselja bodo pod drobnogledom prihodnjič?
Zadnjih pet let je bilo največ slišati o Žabjaku pri Novem mestu, kjer so krajani Bučne vasi večkrat protestno zapirali promet in navsezadnje dosegli delno ločeno šolanje romskih in neromskih otrok v Osnovni šoli Bršljin. Rom iz Žabjaka, ki je v Postojni obiskal Strojanove, je zadevo razložil po svoje: "V Žabjaku je nas Romov več, zato si kaj takega kot v Ambrusu ne upajo narediti. Romi smo tam na svoji zemlji, in če se bo kaj zgodilo, se bomo uprli! Strojanovi pa so nepismeni reveži, ki zdaj trpijo, ker so bili preveč prijazni do drugih ..."
Logično je, da se bodo prva na seznamu za urejanje znašla manjša romska naselja, kakršen je zaselek pri Ambrusu, ki je nastal zato, ker pokojni Miha Strojan skupaj z Elko ni želel živeti med Romi. A dobrodošlice v dolenjskih vaseh ni pričakoval in se je zato zasidral stran od vseh. Njegovih dvanajst otrok je zraslo zunaj večje romske skupnosti, kot so opazili sami Ambrušani - v zaselku so se zadrževali tudi Neromi. Ena od Strojanovih hčera ima otroka s Slovencem. Navsezadnje je izredno stanje sprožil Slovenec, ki je živel pri Strojanovih, za njegov udarec Ambrušana po glavi pa so morali odgovarjati tudi otroci Strojanovih. In če boste najmlajše Strojanove, torej Mihove vnuke, prosili, naj vam kaj zapojejo, bodo zapeli v slovenščini, ker romskih pesmi ne poznajo.
Družina Strojan se je torej znašla na prehodu med ločitvijo od romske kulture in popolno asimilacijo. Kajti za vključevanje v družbo oziroma integracijo nima osnovnih možnosti: vode in elektrike (lokalni organi ju niso dovolili napeljati), izobrazbe, možnosti zaposlitve. Mnogi člani družine Strojan bi radi živeli na svojem, a za to nimajo možnosti - razen, če postavijo šotor ...
Da so Romi za večinsko prebivalstvo zunaj strnjenih romskih naselij bolj moteči kot znotraj njih, kaže več primerov, iz katerih lahko tudi sklepamo, kam bo usmerjeno nadaljnje reševanje romske problematike. Saj je bilo do sedaj videti, da so vladni možje pripravljeni iti kar daleč v želji ugajati volilnemu telesu ...
Rominja Veronika Horvat se je recimo odločila, da se po razselitvi barak v Murski Soboti ne bo preselila v večje romsko naselje Puščo, kot so to storili njeni romski sosedi. Zaželela si je živeti stran od romskega naselja predvsem zaradi vključevanja svojih otrok v življenje večinskega prebivalstva. A ko se je leta 2002 z otroki preselila v hišo v Prosenjakovcih, je tam izbruhnil manjši upor vaške skupnosti - Horvatovi so bili nemudoma označeni za "socialno problematične s kriminalno preteklostjo".
Še en vzorčni primer "problematičnosti" se je zgodil v Ilirski Bistrici in je leta 2002 dobil tudi sodni epilog. Eden izmed obdolžencev je vodil sestanek zaradi vesti, da je hišo v vasi kupila oseba romske narodnosti, zaradi česar so po sestanku sprejeli sklep o nezaželenosti romske družine v vasi Jelšane. Ta obdolženec je sestavil in podpisal zapisnik, drugi obdolženec pa je po vasi zbral 152 podpisov, s katerimi so potrdili sklepe s sestanka. "Vaščani imenovane vasi živimo že stoletja z našimi običaji in navadami in si ne želimo takšnih sprememb, kot bi se verjetno zgodile, če bi se naselili v naši vasi vi s svojo družino. Prosimo vas, da premislite o tej vaši odločitvi, kajti zaželeni pri nas niste in storili bomo vse, kar je možno po pravni poti in v naši moči, da se ne bi naselili pri nas," je pisalo v sestavku, ki je leta 1998 prispel na naslov Roma Bojana Bajta. V tej kazenski zadevi je sodišče obdolženca Romana Brozino in Ivana Udovičaja spoznalo za kriva kaznivega dejanja zbujanja narodne nestrpnosti in je izreklo enemu obdolžencu kazen treh mesecev zapora, drugemu pa kazen dveh mesecev zapora s tem, da ne bosta izrečeni, če v preizkusni dobi enega leta ne storita novega kaznivega dejanja.
Tragično je, da sta leta 2004 v bombnem napadu v manjšem romskem zaselku Dobruška vas pri Šentjerneju umrli dve Rominji - ubita enaindvajsetletna Jovanka Kočevar je bila prek javnih del zaposlena kot romska pomočnica v šoli in se je zelo trudila odseliti "na svoje".
Praksa torej kaže, da Romi "odpadniki" že prej niso bili zaželeni, kaj šele zdaj, po Ambrusu. Tudi vlada se je, kakor je mogoče sklepati iz radijskega intervjuja Janeza Janše, zelo trudila, da bi Strojanove namestila v kakšno romsko naselje, se razume, "začasno".
Ali se torej kaže nevarnost, da bodo manjša nelegalna romska naselja urejena tako, da se podrejo, njihovi prebivalci pa "preselijo" v večja, kar pomeni, da bodo vanje vračali tiste Rome, ki bi sicer radi živeli med večinskim prebivalstvom? Po istem načelu, kakor je opozoril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, je recimo invalidom lažje dodeliti denarno pomoč in jih zapreti doma kakor pa omogočiti njihovo vključevanje v normalno življenje z odstranjevanjem arhitekturnih ovir in predsodkov "zdravega" prebivalstva.