Vojakinji sta bili spolno nadlegovani

Vojakinji iz kranjske vojašnice sta bili žrtvi spolnega nadlegovanja. Slovenska vojska (SV) kot njun delodajalec pa jima "ni zagotovila varstva pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu". To je po natančni proučitvi prvega primera spolnega nadlegovanja, ki je bil doslej uradno sprožen v kolesju Slovenske vojske, ugotovila zagovornica enakih možnosti žensk in moških Tatjana Strojan, ki od leta 2003 deluje v okviru Urada Vlade RS za enake možnosti. S tem je zadala veliko zaušnico ministru za obrambo Karlu Erjavcu in načelniku generalštaba SV Albinu Gutmanu. Izkazalo se je namreč, da je njuno večmesečno vztrajanje, da vojakinji nista bili spolno nadlegovani, popolno sprenevedanje.

Spomnimo se, kako se je vse skupaj sploh začelo. Vojakinji, ki naj bi ju njun nadrejeni, vodnik Matjaž Lorenčič, večkrat spolno nadlegoval in ogrožal njuni življenji, sta poskušali neprimerno vedenje najprej zaustaviti sami. Ker nista bili uspešni, sta se obrnili na poveljnika svojega voda Roberta Tomšeta. A ta ni ukrepal. Ko niso ukrepali tudi drugi nadrejeni, sta vojakinji z domnevnim nadlegovanjem seznanili takratnega načelnika generalštaba SV Ladislava Lipiča, obrambnega ministra Karla Erjavca in Sindikat vojske, obrambe in zaščite. Sindikat je vojakinjama ponudil pomoč, drugi pristojni pa niso storili ničesar. Zgodba je prišla v javnost šele po letu dni neukrepanja, in šele ko je začela odmevati v medijih, se je začela preiskava. Ta pa je ubrala čudno pot. Načelnik generalštaba SV Gutman je namreč na parlamentarnem odboru za obrambo javno zatrdil, da sta pravzaprav vojakinji tisti, ki zavračata sodelovanje, saj naj bi ju tožilstvo že večkrat povabilo na razgovor, "vendar na razgovor nista hoteli priti kljub večkratnemu pozivanju". Vojakinji sta zato v očeh mnogih izgubili verodostojnost. V Mladini smo nato razkrili, da je Gutman govoril neresnico, saj ljubljansko tožilstvo vojakinj ni povabilo na nikakršen razgovor. Vojakinji sta bili zatem iz kranjske vojašnice premeščeni na drugi delovni mesti, prav tako sta bila premeščena dva poveljnika, ki naj bi ju domnevno spolno nadlegovala in šikanirala. Primer sta med tem pod drobnogled vzeli dve komisiji SV, ki sta svoje ugotovitve javnosti predstavili januarja. Komisiji, ki sta medijem očitali, da so zamegljevali bistvo problema, sta ugotovili, da je res prišlo do neprimernega obnašanja, ker je vodnik vojakinji nagovarjal z neprimernimi besedami. Spolnega nadlegovanja pa nista ugotovili. Na kakšni pravni podlagi sta prišli do tega sklepa, ni jasno.

Zagovornica enakih možnosti žensk in moških pa je zdaj ugotovila ravno nasprotno. Potem ko je soočila pričevanji vojakinj in njihovih kolegov s pojasnili Slovenske vojske in obrambnega ministrstva, je ugotovila, da "sta bili vojakinji žrtvi spolnega nadlegovanja in da Slovenska vojska kot delodajalec ni zagotovila delovnega okolja brez spolnega nadlegovanja". Šlo je sicer za blažje oblike spolnega nadlegovanja, "ki pa kljub temu niso dovoljene, še posebej po tem, ko žrtev jasno in izrecno pove, da si takšne pozornosti ne želi". Kot so potrdili tudi drugi pripadniki in pripadnice enote, v kateri sta bili zaposleni vojakinji, sta bili vojakinji deležni neprimernih opomb glede ženstvenosti in njunih prsi ter opolzkih komentarjev. Ena od dveh nadlegovanih vojakinj nam je recimo povedala, da ji je nadrejeni med igranjem odbojke rekel, "dvigni nogo, kurba, saj drugega ne znaš". Vojakinji sta kot žaljiv navedli tudi napis na stražarnici v Šentvidu in pornografske slike z njunima imenoma, ki so bile izobešene v vojašnici. Kot je ugotovila Strojanova, vsa ta dejanja niso le plod subjektivnega doživljanja obeh vojakinj, ampak so dejansko povzročila "objektivno zastrašujoče, sovražno, ponižujoče in žaljivo okolje za obe vojakinji, kakor tudi za njune kolege in kolegice". Najhuje pri tem pa je, da SV tudi potem, ko je bila seznanjena z nadlegovanjem, ni ukrepala. Poudariti je še treba, da vojakinji nista opozorili le na spolno nadlegovanje, ampak tudi na druge oblike diskriminacije, kakršna je recimo šikaniranje njunega dela. Strojanova za ugotavljanje teh oblik nadlegovanja ni pristojna, je pa vseeno zapisala, da vojska ni storila ničesar, da bi ta dejanja zanikala ali dokazala, da do njih ni prišlo. Zagovornica je SV predlagala, da v posebni izjavi opredeli oblike spolnega in drugega nadlegovanja, postopek v primeru prijave ter da začne redno osveščati zaposlene o nadlegovanju. Od SV pa pričakuje, da jo bo v 30 dneh po prejetju mnenja obvestila, na kakšen način bo mnenje upoštevala.

Ugotovitve Strojanove so takoj povzročile buren odziv vladajoče koalicije. Ko so se v parlamentarni komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti lotili obravnave njenega mnenja, so začeli koalicijski poslanci hitro namigovati, da njene ugotovitve temeljijo na predpostavkah in ne na dokazih. Jasno je, da so se tako odzvali tudi zato, da bi branili ministra Erjavca. Ta namreč še vedno trdi: "Nobene diskriminacije in spolnega nadlegovanja ni bilo."

Zagovornica enakih možnosti žensk in moških ministru odgovarja, da so definicije spolnega nadlegovanja jasno opredeljene v slovenski zakonodaji in evropski direktivi. "V konkretnem primeru je bil izpolnjen tako pogoj neželenosti kot tudi pogoj ustvarjanja sovražnega delovnega okolja za žrtvi. Spolno nadlegovanje namreč niso samo tista dejanja, pri katerih je jasno izražen element spolnosti (npr. otipavanje), ampak tudi vsa tista, ki temeljijo na družbeni moči (npr. zasmehovanje zaradi spola, zastraševanje, seksistične šale itd.)." V Sindikatu vojske, obrambe in zaščite pa so z mnenjem Strojanove dobili potrditev tistega, na kar so opozarjali tudi sami: "Ugotovitve zagovornice dajejo podporo nadlegovanima vojakinjama, ki sta odločeni, da bosta vztrajali do konca, tudi s kazenskimi ovadbami," pravi predsednica sveta sindikata Mileva Štukelj, a dodaja, "glede na vse pa me ne bi presenetilo, če bosta ministrstvo za obrambo in SV kljub vsemu še naprej vztrajala, da spolnega nadlegovanja ni bilo". To se sicer ne bi zgodilo prvič v mandatu sedanje vlade. Tudi v primeru Koprol je vlada kljub očitnim dokazom vztrajala, da ni prišlo do spolnega nadlegovanja.