Janša je imel morda prav

Ministrstvo za gospodarstvo je po obotavljanjih napovedalo, da bo prihodnji teden, 24. avgusta, izšel razpis za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža, po treh različnih scenarijih. Najbolj ugoden scenarij naj bi bila kombinacija navzkrižnega lastništva, kar pomeni, da bi si Telekom izmenjal lastniški delež s kakšnim drugim enakovrednim podjetjem. Toda takšnih ni veliko. V medijih sta se omenjala zgolj islandski Siminn, ki se ukvarja tudi s televizijo, in federalni bosanski Telekom, ki ga vlada BiH prav tako privatizira. Drugi scenarij predvideva, da bi se ponudniku prenesel del državnega deleža po treh letih. Z nekakšno preizkusno dobo, da se bo videlo, kaj v resnici misli početi s Telekomom in koliko namerava vanj vlagati. Tretji scenarij, najbrž najbolj verjeten, pa je prodaja državnega deleža v enem kosu. Kupec pa naj bi moral sprejeti še strateške zaveze, za katere pa se še ne ve, ali bodo objavljene v razpisu ali ne. Strateške zaveze naj bi bile ohranitev poslovnih funkcij Telekoma, ohranitev deleža slovenskih dobaviteljev opreme in uvajanje te opreme v novo družbo, širjenje v tujino, ohranitev števila delavcev ... Sicer pa naj bi konec koncev odločal ponujeni znesek za državni delež slovenskega Telekoma.

Zapletlo se je že ob sami predstavitvi, saj je direktor direktorata za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu Matjaž Janša izjavil, da ni preveč optimističen glede vrednotenja Telekoma, ki poteka prav zdaj, uradni rezultati pa naj bi bili znani septembra. „Za vrednotenje pričakujem, da ne bo pokazalo cene, ki je v tem trenutku na borzi, kakšna bo cena, ki jo bodo ponudniki pripravljeni plačati, pa lahko še manj predvidevam,“ je povedal Janša. Nerodna napoved manjše realne vrednosti Telekoma od aktualne vrednosti na borzi je povzročila padec Telekomovih delnic. V petek, 10. avgusta, ko je Janša to izrekel, je bila delnica vredna 499 € , v ponedeljek pa le še 476,76 €. Vrednost se je čez teden malce popravila. Ministrstvo za gospodarstvo je hitelo opravičevati Janšo, da so nekateri mediji napačno povzeli in interpretirali njegove izjave in da ni dejal, "da se ocenjuje, da se bo delež države v Telekomu Slovenije prodal po nižji ceni od borzne. Pač pa je dejal, da ne pričakuje, da bo vrednotenje podjetja, ki še ni zaključeno, pristojna komisija pa ga bo obravnavala v septembru, pokazalo višjo vrednost, kot je na borzi". In da nikakor ni potrdil predvidevanj, da bo izkupiček prodaje prek javnega razpisa nižji od prodaje po borzni ceni, kot je bilo zaznati v nekaterih medijih.

Vlogo gasilca je prevzel sam minister Andrej Vizjak, ki je potem na ponovni tiskovni konferenci z Matjažem Janšo razlagal, da je prepričan, da bo za prodajo državnega deleža ponujena ustrezna cena glede na kakovost podjetja. Ponujena cena pa naj bi bila lahko tudi večkratnik vrednotenja družbe. Sicer pa je Vizjak dejal, da če ne bo na mizi kakovostnih, optimalnih ponudb tako glede cene kot vsebine, ne bo potrdil predloga za prodajo slovenskega Telekoma.

A če je imel Matjaž Janša prav? Bo vrednotenje res nižje, kot je trenutna cena? Bo to res pomenilo nekakšno orientacijo za potencialne kupce Telekoma? Janša je tudi sicer dejal, da pričakuje visoke ponudbe, ker gre za enega zadnjih operaterjev v Evropi, ki je naprodaj, in da je Telekom Slovenije tako majhna naložba, da za velike evropske operaterje ali vlagatelje ni prevelik zalogaj. Toda na drugi strani je slovenski Telekom lahko balon, saj je trenutna borzna vrednost Telekoma posledica pričakovanja odprodaje državnega deleža. Kupec 49 državnih odstotkov pa bo moral seveda dati prevzemno ponudbo. Država naj bi v svoji lasti obdržala četrtino delnic. Glede na dejstvo, da je Telekom glede na borzno kotacijo vreden okoli 3,2 milijarde evrov in da naj bi bila takšna tudi njegova prodajna cena, bo moral potencialni kupec ponuditi za preostale delnice okoli 2,4 milijarde evrov. Po zagotovilih z ministrstva za gospodarstvo naj bi se nakup Telekoma zanimalo celo okoli 15 interesentov, toda vprašanje je, ali so pripravljeni plačati takšno vsoto. Telekomunikacijski trg še zdaleč ni tako zanimiv, kot je bil pred leti. Predvsem v časih pred UMTS, preden se je začela nesmiselna prodaja koncesij za frekvence tretje generacije mobilne telefonije, zaradi česar so se vodilna telekomunikacijska podjetja čezmerno zadolžila, kar se še vedno pozna na njihovem poslovanju. Deutsche Telekom, ki naj bi bil eden resnejših kupcev Telekoma Slovenije, je nedavno napovedal dodatno odpuščanje 2000 delavcev, saj ima še vedno velike težave.

Zakaj sploh prodajati Telekom Slovenije? Minister Vizjak je prodajo opravičeval, češ da gre za eno izmed vladnih zavez. Na drugi strani tudi drži, da je na slovenskem trgu prisotna vse večja konkurenca in da bo Telekom imel vedno manjši tržni delež v Sloveniji. V tujino pa se bo le težko širil. Prav slednje naj bi mu omogočil nov strateški partner. Če bodo državni delež Telekoma prodali v enem kosu, bo zanimivo videti, kako bo novi lastnik izpolnjeval stroge zaveze. Ko bo enkrat imel večinski delež, bo imel precej proste roke.

Privatizacija Telekoma je za nekatere tudi nesmiselna. V pretežni državni lasti sta recimo še vedno švicarski Telekom in Telia Sonera, švedsko-finski telekomunikacijski koncern. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma Tomaž Kalin tako opozarja, kaj vse se je dogajalo po Evropi s prevzetimi državnimi telekomi. Večina novih lastnikov se obnaša do njih precej mačehovsko. Po prevzemu hrvaškega telekoma je Deutsche Telekom zaviral liberalizacijo trga, zelo počasi je razvijal širokopasovni internet, precej nestransparentno pa so v letnih poročilih prikazovali tudi stroške tujega osebja in storitev. Francoski telekom je po prevzemu poljskega telekoma namesto za razvoj raje skrbel za eksploatacijo. Podobno je bilo tudi v nekaterih drugih državah, recimo v Makedoniji, kjer je večinski lastnik Magyar Telekom, sicer podružnica Deutsche Telekom. Šli so celo tako daleč, da so celo cvetje, s katerimi so okrasili mize ob tiskovnih konferencah, vozili iz matičnega podjetja na Madžarskem.