Strokovnjak za odvisnost

Sociolog, publicist in raziskovalec dr. Matej Makarovič se v javnosti predstavlja kot dosledni zagovornik profesionalne avtonomije, neodvisnosti in kritične distance. Prav zato ga lahko najdemo v številnih asociacijah, na primer med ustanovitelji Zbora za republiko ter Združenja novinarjev in publicistov, pa tudi v svetu Inštituta dr. Jožeta Pučnika, ki so ga za potrebe "dvigovanja politične kulture v Sloveniji" lani ustanovili podpredsednik SDS Mihael Brejc, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn in članica SDS Vera Ban. Žal pa zadnji podatki kažejo, da niti načelni Makarovič ni povsem imun na klientelizem. Zasebna novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) naj bi namreč do izdatnih sponzorskih sredstev Hita za izvajanje svojih aplikativnih raziskav na področju igralništva in svetovalnega dela pri zdravljenju odvisnosti od iger na srečo prišla predvsem po zaslugi Makarovičevega strankarskega pedigreja.

Makarovič z zasebno fakulteto FUDŠ ni povezan le kot raziskovalec, pač pa tudi kot njen posredni lastnik. Edini ustanovitelj FUDŠ je namreč ljubljanski Inštitut za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja, ki so ga poleg Makaroviča ustanovili še dekan FUDŠ dr. Borut Rončević, predavatelj in nosilec predmeta sociologija morale na FDV dr. Matevž Tomšič in Janez Povh. Zato ni čudno, da je bil prav Makarovič tisti, ki se je z upravo Hita dogovarjal za zadnjo, najbolj sporno pogodbo, ki sta jo Hit in FUDŠ sklenila septembra in pod katero je podpisana članica Hitove uprave Jana Grbec. Po tej pogodbi bo Hit zasebni fakulteti v prihodnjih devetih letih izplačal po 181 tisoč tolarjev bruto sredstev letno za vzpostavitev SOS-telefona in terapevtsko delo na področju odvisnosti od iger na srečo. To sicer ni edina pogodba, ki jo je Hit sklenil s FUDŠ. Že lani so namreč Hit, FUDŠ in mestna občina Nova Gorica sklenili pogodbo, namenjeno zagotovitvi sredstev za delovanje fakultete. Letos pa je Hit s FUDŠ sklenil še pogodbo o znanstvenem raziskovanju na področju igralništva. Hitova uprava in vodstvo FUDŠ podatkov o vrednosti posamezne pogodbe nočeta izdati, češ da gre za poslovno skrivnost. Po neuradnih informacijah naj bi Hit zasebni fakulteti prek sponzorske pogodbe lani namenil 83 tisoč evrov, medtem ko naj bi bili pogodbi o vsebinskem raziskovanju igralništva ter o vzpostavitvi SOS-telefona in terapevtskih svetovalcih, ki se iztečeta leta 2015, skupaj vredni 357 tisoč evrov na leto. Gre za finančni zalogaj, ki odpira vrsto vprašanj. Na primer, ali ima FUDŠ sploh na voljo primerno usposobljene kadre za terapevtsko delo z odvisniki in ali je sploh smiselno, da Hit financira terapevtske svetovalnice, če pa vendar v novogoriškem zdravstvenem domu že obstaja brezplačna ambulanta za pomoč pri odvisnosti od iger na srečo. Dekan FUDŠ dr. Rončević tovrstne pomisleke odločno zavrača: "SOS-telefona za to področje v Sloveniji še ni, pa tudi terapevtsko delo z odvisniki je izrazito prešibko razvito. FUDŠ je usposobljena za to delo. Opravljali ga bodo izključno psihoterapevti, ki so po večletnem usposabljanju prejeli certifikat za psihoterapijo, ki ga podeljuje evropska krovna zveza. To velja tudi za Lana Pečjaka, ki je na FUDŠ zaposlen kot direktor Nacionalnega inštituta za psihoterapijo." Rončević sicer priznava, da FUDŠ za študijski program s področja psihoterapije še nima akreditacije, a hkrati dodaja, da "usposobljenost za kakovostno svetovanje in delo na nekem področju ni pogojeno z akreditacijo programa, saj bi se sicer s svetovalno dejavnostjo ukvarjale le fakultete, v resnici pa večino svetovalnega dela opravijo svetovalna podjetja".

Zgodba o izdatnem financiranju FUDŠ morda sploh ne bi prišla v javnost, če ne bi bili odnosi med predsednikom Hitove uprave Nikom Troštom in članico uprave Jano Grbec že tako skrhani, da drug o drugem zbirata obremenilne dokaze. Ker je Hit letos zabeležil slabši poslovni rezultat, je Trošt začel načrtno pregledovati sponzorske pogodbe in pri tem naletel tudi na sporno pogodbo o financiranju SOS-telefona. To je bila kaplja čez rob, zaradi katere je Grbčevi pred dnevi omejil pooblastila, tako da po novem ni več odgovorna za marketing, pač pa le še za Hitov turizem in gostinstvo.

Sporno seveda ni dejstvo, da družba Hit, ki je v večinski lasti države, s sponzorskimi sredstvi financira zasebno fakulteto, čeprav bi bilo tudi o tem mogoče razpravljati, še posebej zdaj, ko Hit zaradi protikadilskega zakona beleži precej slabši poslovni rezultat od pričakovanega in bi bilo verjetno bolj pametno varčevati, kot pa še naprej na veliko donirati sredstva. Bolj problematično je dejstvo, da sta glavna protagonista sporne pogodbe o vzpostavitvi SOS telefona in terapevtskih delavnic, torej tako Grbčeva, ki je pogodbo podpisala, kot Makarovič, ki se je o pogodbi pogajal v imenu FUDŠ, člana največje vladne stranke SDS. Grbčeva svojega članstva ne skriva. Ne nazadnje ji je prav članska izkaznica SDS utrla pot do Hitove uprave. Zato pa je Makarovič bolj skrivnosten. Na vprašanje, ali je član SDS, nam je sprva enigmatično odgovoril: "Nimam nobenih strankarskih funkcij, niti v smislu strokovnega svetovanja ne." Na vprašanje, ali to pomeni, da je iz SDS izstopil, glede na to, da je bil v začetku devetdesetih let prvi predsednik njenega podmladka in da je bil leta 2002 za zasluge pri ustanavljanju podmladka nagrajen z nazivom častnega predsednika Slovenske demokratske mladine, pa je pomenljivo odvrnil: "Nisem človek, ki bi tako lahkotno vstopal ali izstopal iz političnih strank."

Makaroviču se tudi ne zdi sporno, da raziskovalno delo na FUDŠ izdatno financira večinsko državni Hit, medtem ko je sam tesno povezan z vladajočo politiko. "Po isti logiki bi lahko bilo sporno delo profesorjev na univerzah, katerih ustanovitelj je prav tako izključno država. Ne glede na takšne ali drugačne simpatije ali antipatije, ki jih kot intelektualec izražam do aktualnih političnih dogajanj, je moje profesionalno delo vedno bilo in vedno bo popolnoma neodvisno od vsakih političnih in kapitalskih interesov."