Mladi in internet

Mednarodna raziskava, ki sta jo letos izdelala Jupiter Computers in Media Metrix, je pokazala presenetljive rezultate. Internet in računalnike v nasprotju s splošnim prepričanjem več uporabljajo odrasli kot mladostniki. Najstniki veliko manj dostopajo do interneta in tam preživijo tudi manj časa kot odrasli. Raziskave so pokazale, da najstniki preživijo na internetu povprečno 303 minut mesečno, odrasle osebe pa kar 728 minut. Najstniki jih prehitevajo le po uporabi različnih spletnih strani. Medtem ko fante najbolj privlačijo igre, izdelava strani ter presnemavanje programske opreme in glasbe, dekleta internet uporabljajo v bolj praktične namene. Ukvarjajo se z zbiranjem online periodike, pošiljajo elektronske čestitke, uporabljajo ga za izdelavo domačih nalog in kot komunikacijsko sredstvo. Precej več časa kot fantje preživijo na klepetalnicah.

Kako je z internetom in mladimi v Sloveniji? Širše raziskave o internetu in mladini so se lotili pri ljubljanskem podjetju Aragon, kjer so 1508 srednješolcev povprašali po njihovem odnosu do interneta in njegovih vsebinah in kakšen odnos imajo do drugih medijev. Z internetom se je seznanilo že 86,1 odstotka slovenskih srednješolcev, preostanek pa z njim še ni imel stika. Vendar je internet pri srednješolcih še vedno medij, ki mu je namenjeno najmanj poudarka in tudi časa. Na prvem mestu glede na porabljen čas za določen medij po pričakovanjih prednjači televizija, saj ji kar 38,6 odstotka dijakov posveti največ časa, sledi ji radio z 28,8 odstotka, dnevni časopisi bolj pritegnejo 10,9 odstotka, tesno so jim za petami tedniki in mesečniki z 10,7 odstotka, medtem ko je internetu posvečeno 9 odstotkov dijaškega delovnika. Povprečna uporaba interneta med dijaki je 0,4 ure dnevno oziroma pol ure med vikendi, iz česar sledi, da slovenski dijaki na mesec preždijo na svetovnem spletu povprečno kar 768 minut.

Kaj je tisto, kar srednješolce najbolj privlači na internetu oziroma katere so tiste informacije, zaradi katerih je vredno obiskati svetovni splet? V primerjavi z drugimi mediji so na internetu najbolj zanimive informacije o - internetu, saj 46,9 odstotka anketiranih informacije o tej problematiki pobira z interneta. Sledi mu računalništvo s 34,7 odstotka ter komunikacije s 33,4 odstotka. Druge vsebine, razen izobraževanja, glasbe in tračev o znanih osebnostih, so precej bolj iskane v drugih vrstah medijev. Televizija je še vedno kraljica. Več kot 70 odstotkov dijakov prek nje spremlja informacije o filmu, športu, znanih osebnostih, kriminalu, tem pa sledijo še moda, informacije o EU (!?), znanost in spolnost. Najmanj informacij pa je pobranih z radia, kjer sta omembe vredna le šport in glasba, medtem ko tiskani mediji prednjačijo pri informacijah o knjigah, prehrani, izobraževanju in spolnosti. Zanimivi so tudi podatki, da dijaki zelo malo iščejo informacije po internetu o zadevah, ki jih na svetovnem spletu kar mrgoli. Najmanj, le 4,6 odstotka, jih brska po internetu o novih duhovnostih, pa čeprav ima tam svoj home page domala vsaka minorna verska skupnost, na podobnem nivoju pa so tudi marginalne družbene skupine ter subkulture, katerim je ponavadi internet glavni vir promocije.

Mladi tako kot najbrž večina uporabnikov interneta kot najpomembnejše dejavnike spletnih strani označujejo hitrost in preglednost (omenjena dejavnika sta velikokrat vzroka propada spletnih trgovin), večina pa jih med pomembnejše dejavnike šteje tudi kakovostno oblikovanje spletnih strani. Kar 30 odstotkov jih pravi, da so strani zanimive, če so na njih igre, le 21 odstotkov pa daje poudarek tudi nagradnim igram. Spletne strani imajo po mnenju dijakov precej prednosti pred tiskanimi stranmi, saj jih 63 odstotkov meni, da imajo večjo možnost izbire tem ter iskanja povezav in dopolnilnih informacij, natančnosti informacij pa dajejo enakovredno mesto s tiskanimi stranmi. Slovenski dijaki pa so očitno tudi zelo pošteni pri svojem identificiranju na internetu, saj jih je 43,7 odstotka odgovorilo, da se predstavijo s pravimi podatki, 35,9 pa le z lažnimi. Na drugi strani pa kar 20,7 odstotka dijakov pri svojem surfanju ni uporabljalo spletnih strani, na katerih se je treba identificirati. Mednje pa sodijo tudi tisti, ki še niso videli, kakšen internet sploh je.

Dostop do interneta dijakom še vedno krojijo starši, predvsem tistim, ki imajo možnost dostopa na internet od doma. Več kot četrtini, 27,4 odstotka, so starši že prepovedali uporabo interneta. 19,2 odstotka si je takšen vzgojni ukrep prislužilo, ker so predolgo viseli na internetu, 8,1 pa, ker se starši niso strinjali z načinom uporabe. Sicer pa je kar petina anketiranih, ki imajo domač dostop, odgovorila, da njihovi starši sploh nimajo pojma, kaj je to internet.

Podobno raziskavo, toda za malo širši segment mlade populacije, so izvedli tudi v Veliki Britaniji. Pri nas so spletni nakupi za zdaj še precej obskurna zadeva, tamkajšnjim mladcem pa veliko pomeni nakupovanje po internetu, saj jih kar 46 odstotkov kupilo kakšen artikel. Med najbolj privlačnimi so seveda igre, glasbe, vstopnice in videokasete.