18. 12. 2000 | Mladina 51 | Družba
Prihodnost mikronapravic
Bodo mikrosistemi kdaj tako uspešni kot mikroelektornika?
Mikrosistemi naj bi za mehanične, optične in kemijske naprave naredili to, kar je mikroelektronika napravila za polprevodnike. Toda kljub velikim pričakovanjem je uporabnih le malo reči. A spremembe so že na vidiku. Hollywoodski filmski ustvarjalci so se že nekajkrat lotili fantastičnih zgodb o mikroskopskih podmornicah, ki naj bi potovale po človekovem telesu in reševale nekatere zdravstvene težave. Zamisli o atomsko majhnih napravah burijo domišljijo že nekaj generacij inženirjev, vse skupaj pa je bilo zgolj na ravni fantastike. Toda tudi takšne ideje se lahko kaj kmalu uresničijo. Navsezadnje so se v zadnjih treh desetletjih tiskana vezja zmanjšala na mikroskopske velikosti in se iz leta v leto še naprej nezadržno minimalizirajo, silikonski čipi pa so vse sposobnejši in hitrejši. Mikroelektronika je omogočila množico naprav od digitalnih video-disc ali DVD-playerjev do super sposobnih spletnih strežnikov, o katerih še pred desetletjem skoraj ni bilo slišati. Uspeh tovrstnih naprav je pomenil tudi ogromne denarne vložke v razvoj vedno bolj sposobnih čipov. Hkrati je vlaganje v mikroelektroniko povzročilo, da se je v zadnjih dvajsetih letih precej upočasnil razvoj mikrosistemov, čeprav lahko "skrčeni" kemijski laboratoriji, mehanične naprave in optični sistemi zagotovijo prav takšne koristi, kot jih je silikonski čip za elektroniko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
