Življenje žab

Takoj čez cesto v Tivoliju, še bolj presenetljivo pa je, da najdemo zeleno krastačo v vseh urbanih lužah. Se mi je zgodilo, da smo jo zelo intenzivno iskali po Ljubljanskem barju, ne da bi jo našli. Ko sem se zvečer vrnil in šel v 24 ur odprto trgovino po kruh, sem jo zaslišal v naselju v Župančičevi jami.

Ali mestna žaba kvaka enako kot močvirska?

Ja, namen oglašanja je parjenje - privabiti samico. Zato se morajo vsi samci iste vrste oglašati podobno, da jih samice prepoznajo.

So žabje samice izbirčne neveste in dolgo izbirajo med ženini?

Običajno se oglaša več samcev hkrati, tako da ima samica res možnost izbire. Po čem izbira? - Najbolj glasnega? Tistega, ki najdlje poje? Onega, ki ni zaseden? Težko bi rekel.

Kdaj slišimo izmenično reganje dveh žabcev. Je to prestižni duel?

Alternacija je ponavadi namenjena temu, da se izogneš konkurenci in se izraziš. Pri žabah se pevca frekvenčno malo umakneta: eden višje, drugi nižje, tako da ju žaba lahko prepozna. Ko bi se oba oglašala sočasno, ne bi jasno slišali nobenega.

Se žabje petje s starostjo spreminja?

Sam nimam teh izkušenj, je pa res, da žaba raste in da se frekvenca zvoka spreminja z maso.

Kaj počno samice v zvočnem svetu žab? So le nema publika?

Samice so skoraj tiho, poznajo samo alarmni klic, ki recimo opozori sosednjo vrsto, da je samec našel napačno samico, ali pa samica z oglašanjem opozori več samcev, ki se skušajo pariti z njo sočasno, da ji to ne prija in naj jo pustijo pri miru. Verjetno ste že kdaj videli krastačo, ki gre čez cesto in nese dva ali tri samce. Samic je manj in samci so zelo agresivni, in če bi se še eden ali dva prijela nanjo, bi enostavno omagala pod težo in bi jo zadušilo. Ali če si predstavljate krastače, ki so v isti luži s plavčki v Prekmurju ali pri nas s sekuljami. Samec vidi samico, ki miga, se je prime, in če ga samica ne bi opozorila, bi se je držal toliko časa, da bi začela oba odlagati mrest. Tako parjenje bi bilo slabo za obe vrsti, zato ga mora samica opozoriti.

Če bi samice ne motile "rasne" razlike, bi se z lahkoto križala z drugo vrsto?

Pri zelenih žabah imamo posebno vrsto, ki je nastala prav s parjenjem dveh vrst, debeloglavke in pisane žabe, ki se občasno parita med seboj in takrat nastane zelena žaba. Tu se je na neki način porušila reproduktivna ovira, potomci dveh različnih vrst so plodni, toda če bi jih še naprej križali med seboj, bi verjetno po nekaj generacijah postali neplodni. Zato potrebujejo ves čas dotok novih primerkov iz drugih dveh vrst. Zelene žabe se tako ne parijo le med seboj, ampak vseskozi tudi z debeloglavkami in s pisanimi žabami. To je biološko zelo zapleten pojav, ki je posebej razširjen na Balkanu. V Makedoniji imajo celo več različnih vrst, ki se parijo med seboj.

Žabja ljubezen je tako libertinsko močna, da spregleda celo prepoved parjenja z drugo vrsto. Kako daleč pa je žaba pripravljena oditi do svojega partnerja?

Odvisno od vrste, nekatere gredo 100 do 200 metrov, nekatere nekaj kilometrov.

Tu gre za gigantsko delo: krastača je pripravljena nesti na hrbtu tri samce, da bi se sparila z njimi?

Ne vem, ali je pripravljena, pač nima druge izbire. Samci imajo strašen nagon in se združijo v ampleksus s samico, še preden pridejo na mrestišče. Če na poti dobi tri, mora nesti tri, se pa včasih zgodi, da kakšna omaga.

So torej žabci tolerantni do tekmecev in lepo kohabitirajo pri parjenju v štiri?

Ne, so agresivni in poskušajo izriniti druge s samice. Ta, ki se je prvi prijel samice, se je bo držal in niti ne poskuša izriniti tekmeca. Če so bo spustil v spopad, se bo medtem na njegovo mesto prijel tretji. Samci so često nalepljeni kar drug na drugega.

Tukaj paritev ni plačilo samice za lepo kvakanje, je čisto nasilje, nekakšno posilstvo.

Pri krastačah, ki bolj piskajo kot regajo, je konkurenca tako velika, da kdor prej pride, prej melje. Zato samice samce že prinesejo v vodo, pri drugih vrstah pa gredo samci najprej v vodo, tam kvakajo in se potem parijo.

Če vzameva spolno življenje krastače: stojijo samci v vrsti drug za drugim, da pridejo na vrsto?

Ko pride krastača v vodo, se tam otrese samcev, tako da ostaneta eden ali dva, ki oddajata semenčice in upata, da bo večina njunih semenčic oplodila jajčeca, ki jih oddaja samica. Parjenje pri žabah je videti tako, da samica odloži jajčeca, samec pa semenčice, zato je smisel združitve v ampleksusu, ki zagotovi, da bodo samci oddali semenčice v mrest v luži na istem mestu kot samica, ne da bi jih oddala vsak na svojem koncu luže.

Često jih najdemo v mlakuži v večjem številu. Živeti v družbi ima očitno prednosti pred življenjem samotarja.

Pri vrstah je tako, da če si individualec, si bolj ogrožen, ker bo plenilec našel samo tebe. Če poješ v zboru, imaš večjo možnost preživetja. Če pride štorklja v lužo, ki je nastala v kolovozu, in tam poje samo en urh, ga bo lažje locirala in našla, kot če pride v lužo, kjer poje 150 debeloglavk; tam težje določi, od kod prihaja zvok in katero bo zgrabila.

So vrste žab, ki so bile bolj glasne, ki so vabile plenilce, zaradi tega izumrle?

Ne, je pa res, da v Južni Ameriki živi netopir, ki lovi žabe in pobira najglasnejše samce, ker jih lažje locira. Tam evolucija daje prednost nekoliko bolj tihim žabam in njihovim genom. Ampak odnos predator - plen temelji na neke vrste prilagajanju. Če iztrebiš svoj plen, boš lačen. Zelo malo je predatorjev, ki bi parazitirali le na eni vrsti. Večina je oportunistov, to pomeni, da plenijo plen, ki ga je v danem času največ.

Govoriva o spopadih med živalskimi vrstami. Kdo pa je največji sovražnik zelene krastače?

V urbanem okolju prav gotovo človek. Vprašajmo se, zakaj se sploh pojavlja v Ljubljani? Zato, ker je bilo tod včasih polje, predmestje, v katerem se je normalno razmnoževala. Sedaj ji je ostalo samo še nekaj luž.

Od kod fenomen Župančičeve jame? Imamo bloke, asfalt in beton, nenadoma pa zaslišimo žabje kvakanje: od kod so se vzele in pogruntale, da je tam gradbišče in idealna luža?

Prav krastače so zelo vezane na svoja mrestišča, tam je njihovo tradicionalno mrestišče, staro že stoletja. Na Ljubljanskem barju so imeli problem na počivališču ob avtocesti, tako da so morali zapreti bencinsko črpalko. Ker so se krastače hodile tja mrestit, so morali napraviti podhode in ograje in nadomestno mrestišče. Krastačo je zelo težko prepričati, da bi se šla mrestit kilometer stran, ko pa je že veliko generacij pred njo hodilo na isto točko. Lahko izumre cela populacija, če ji ne naredimo nadomestnega bivališča. Tudi če se jim ne uspe mrestiti, bodo prihodnje leto spet prišle na isti kraj.

Če bi imela žaba svojega glasnika, bi zahtevala pravico do naravnih rezervatov v Ljubljani?

Absolutno. Če pogledamo Župančičevo jamo: pri izhodu iz železniške postaje je bila nepozidana deponija gradbenih odpadkov, dolga 800 metrov in 200 metrov široka, kar je bilo dovolj za stabilno populacijo zelene krastače treh do petih samcev in približno toliko samic, pa še za kakšno regico.

So pravice žab znane kje po svetu?

Tudi pri nas imajo pravice, so zakonsko zaščitene, z vstopom v EU pa bo regulativa še precej hujša. Za zdaj lahko naravovarstveniki vpijejo v prazno, v prihodnje pa se bodo nevladne okoljevarstvene institucije pritožile in takrat bo lahko EU vplivala neposredno na vlado.

Če so žabe zaščitena vrsta, kako da so na njihovem domu sploh lahko postavili stanovanjsko sosesko?

V zakonodaji so predpisi. Če hočeš napeljati 50 metrov gozdnih cest, moraš pridobiti mnenje o vplivu na okolje. Za pozidavo mestne četrti pa tega ni treba. Pri gradnji avtocest že potrebuješ presojo okolja. Država se je pri avtocestah obvezala, da bo financirala izdelavo elaboratov in naredila podhode za žabe ter usmerjevalnike. Zdaj financira prenašanje žab čez cesto na kritičnih točkah.

Kje?

Na Goričkem pri Ledavskem jezeru, kjer so na obeh straneh ceste postavili ograjo in tam zakopali vedro, v katerem se zbirajo žabe na svoji poti. Ko se napolni, jih ročno neseš čez cesto, in ko se zmrestijo, spet nazaj. Ljudje dežurajo vso noč. Prvi podhod na avtocesti pa je bil narejen v začetku devetdesetih let pod Šmarno goro.

Ko omenjate mestne luže in luže nasploh, kaže, kot da žabe živijo v kolonijah, nekakšnih mestnih državicah, od koder se ne odselijo?

Zdaj sva zadela ob zelo velik problem, to je fragmentacija habitatov, življenjskih bivališč. Najbolj znan problem pri človeški populaciji so bili Habsburžani, ki so se poročali med seboj in so se zaradi tega izrodili zaradi genetskih bolezni. Podoben problem je pri premajhnih populacijah živali. Zdajle raziskujejo laško žabo, ki je razširjena v Vipavski dolini in pod Alpami tja do Francije. Izkazalo se je, da so naše populacije še najbolj vitalne, druge pa imajo težave zaradi prevelikega križanja med seboj in premajhnega vnosa genov iz drugih populacij.

Če vsaka samica odloži sto jajčec, ali to število pomeni minimum za ohranitev vrste?

Če gledamo razmnoževanje živali, imamo dve skrajni strategiji: manj mladičev in skrb za zarod ali pa ogromno zaroda in nič skrbi. Žabe so blizu drugi skrajnosti, čeprav poznamo izjeme na Iberskem polotoku pri porodničarju, kjer samica odlaga jajčeca, samček pa si jih potem zlaga za kožo in skrbi zanje. To je oblika primitivne skrbi, samo da ne skrbi za sto jajčec, ampak le za okoli dvajset.

Poleg človeka in ptičev je velik sovražnik žab suša. Kolikšen udarec lahko pomeni?

Zna se zgoditi, da propade cel zarod. Vendar pa, če je vse drugo v življenjskem prostoru normalno, gre samo za izpad ene generacije, ki ga populacija lahko nadomesti tako, da bo prihodnje leto preživelo 10 odstotkov več naslednje generacije. Težava pa je, če imamo izpad mladičev tri do štiri leta, bodisi zaradi suše bodisi ker so mrestišča propadla. Takrat se kolonija žab usodno zmanjša.

Če človek pozida močvirje, kjer so živele žabe, je tam naokoli še precej žab, ki nekje zakopane čakajo leta, potem pa se od nekod pojavi luža, in nenadoma se kolonija žab reaktivira?

Teoretično ja. Če bi pozidali Koseški bajer, pa naokoli ne bi bilo več nobenega ribnika, bi vse tiste žabe, ki so se nekoč mrestile v bajerju, še vedno prihajale na to lokacijo. Leta in leta, dokler odrasle živijo. In če bi vmes ljudje pri svojih hišah naredili majhne ribničke, bi se del žab prihajal mrestit vanje.

Kako dolgo živi žaba? Sodeč po pravljicah sto let?

Ne, šest do sedem let, odvisno, kakšno srečo ima.

Zakaj žabe, ki se plodijo v vodi, žene stran, tako da nekatere potem bivajo celo 5 kilometrov stran od mlakuž?

Velika koncentracija osebkov iste vrste povzroči težave pri prehranjevanju. Zato se morajo čez leto razporediti na veliko območje, da kolonija sploh preživi. Če bi vse ostale ob mlakuži, bi hitro pojedle razpoložljivo hrano in poginile. Razlog spomladanskih migracij je, da enostavno potrebujejo vodo zaradi zunanje oploditve, ki je možna samo v vodi.

Je onesnaženost vode razlog za občutno zmanjšanje žabjih populacij?

Seveda, zelo velik problem ima česnovka; skrivnostna žaba, ki se oglaša samo v vodi, ima pa značilno velike paglavce. Domačini v Prekmurju se vsi spomnijo, da so, ko so bili otroci, videli njene paglavce v vsaki luži. Zdaj se zgodi, da so v eno gramoznico napeljali kanalizacijo, potem je zaradi melioracij izginila še kakšna gramoznica, potem pa so nenadoma ugotovili, da je žaba skoraj izginila. Najdemo jo samo še v nekaterih mrtvicah ob Muri.

Koliko česnovk še kvaka po Prekmurju?

Deset odstotkov populacije, ki je živela takoj po drugi vojni. Neka študentka dela diplomsko nalogo v okolici Mure; se bojim, da ne bomo prišli čez sto kolonij. V vsaki pa so trije, štirje pojoči samcih, včasih deset. To je najbolj ogrožena vrsta na Slovenskem, kar izhaja tudi iz tega, da smo Muro stiščali v kanal. Včasih pa je bila reka, ki je poplavljala levo in desno od struge in napajala svoje mrtvice. Ravno zdaj se ustanavlja krajinski park, katerega namen je tudi odpreti kanale in omogočiti reki ponovno poplavljanje.

Imamo uredbo o ogroženih živalskih vrstah, toda ali obstaja kritična točka, na kateri se vključi alarm in državne institucije s konkretnimi akcijami zaščitijo ogroženo vrsto?

Ne. Uredba ne določa ukrepov za varovanje, ampak preprečuje trgovanje, lovljenje, zadrževanje živali v ujetništvu. V Evropi pa poteka projekt Natura 2000, v katerega je vključena tudi Slovenija, a po letnici vidite, da vsa Evropa zamuja za štiri leta. Naravovarstveniki se na primer borimo proti vetrnim elektrarnam, kar se sliši protislovno. Mi nismo proti tej vrsti energije, smo pa zoper to, da jih postavijo na najvitalnejša kraška tla, ne pa denimo ob avtocestah. Če bi bila vzpostavljena območja Natura 2000, bi bili vsi ti problemi že zdavnaj rešeni, ker bi imeli mehanizem, ki bi ustavil energetski lobi.

To je pogled iz ptičje perspektive, žabja perspektiva pa je sinonim za zelo majhen zorni kot. Kako daleč vidi žaba?

Nekaj metrov, pa še to je vprašanje, kako jasno.

Ptič je naravni sovražnik žab. Pozna žaba strategijo bega?

Če ga zazna, se potopi v vodo in nekaj časa čepi v njej. To je pravzaprav edina obramba. Drugo je velikost populacije: žab je definitivno več kot štorkelj, ki jih plenijo.

Katera žaba je najbolj slovenska, v smislu, da je razširjena po vseh krajih?

Navadna krastača, sekulja, regica in nižinski urh.

Ali obstaja pri žabah koitalno oglašanje?

Ne, razen na neki način pri naši populaciji plavčkov, ki se oglašajo, medtem ko so v ampleksusu in odlagajo jajčeca, pri srednjeevropski populaciji pa tega ni. Če bi herpetologu iz srednje Evrope predvajali to oglašanje, bi rekel, da so to sekulje, in bi ga zelo težko prepričal, da so to plavčki med parjenjem. Ko samec vabi samico, zamolklo kvaka, v ampleksusu pa brunda.

Kaj najbolj preseneti vaše kolege po svetu, ko slišijo posnetke z vaše zgoščenke?

To s plavčki je ena stvar, prvo presenečenje je bilo, da pri nas pojejo pol nižje. Pri tem se postavlja vprašanje: ali bo samica iz srednje Evrope sploh prepoznala našega plavčka, ki je del podonavskega območja? Ali to pomeni, da sta to dve različni vrsti? Ko sem šel eno leto snemat plavčke, sem se doma pri poslušanju začudil: kaj sem posnel? Kam so me peljali lokalni vodiči? Ko sem šel lani še enkrat preverit, se je izkazalo, da je to res. In ko smo to poslali v tujino kot uganko, so vsi odgovorili, da je to sekulja med svatovanjem. Niso nam verjeli, dokler nismo dokazali z videoposnetkom. Podoben problem je z nižinskim urhom, ki pri nas poje precej nižje kot v Švici in drugod po srednji Evropi, kjer basira, naš pa bolj piska. Pri plavčkih ravno zdaj zbiramo denar, da bi še genetsko primerjali evropsko in našo populacijo, da bi ugotovili, ali sta to morebiti le dve različni vrsti. Toda tudi če so slovenski in švicarski plavčki ista vrsta, ni nujno, da se bodo sparili. Lahko jih oddaljuje drugačno obnašanje. Če karikiram: mogoče se samec ne bo znal prav prijeti v ampleksus, mogoče se mu samica sploh ne odzove, ker naš samec basira, švicarski pa poje bolj bariton, mogoče se samica ne bi šla mrestit v enak tip luž in se sploh ne bi srečala.

Ali obstaja intervencija biologov, kot je vnos denimo slovenskih plavčkov v švicarske mlakuže?

To se počne pri laški žabi, da bi ugotovili, kako vitalni paglavci se izležejo. Naše ministrstvo za okolje in prostor je dovolilo Švicarjem, da so za teste vzeli del naše populacije.

Ali biologi opravijo postopek revitalizacije, ko v mlakužo male kolonije žab prinesejo nekaj primerkov od drugod, da bi izboljšali genetski potencial?

Pri laški žabi se to trenutno raziskuje, nobeden pa si tega ne upa narediti. Saj s tem uničiš posebnost dane populacije.

Torej velja nekakšna prepoved človekovega vmešavanja v žabje habitate?

To velja nasploh, čeprav če bi posamezne kolonije prišle na rob obstoja, nihče ne more reči, da ne bi uporabili tudi tega mehanizma.

Včasih kakšno žabo pomotoma kam naselimo. Volovsko žabo iz Južne Amerike, ki tehta okoli 5 kilogramov, so v nekaterih delih Evrope gojili za restavracije; na Kreti se je zgodilo, da so ugotovili, da ne prinaša dobička, in namesto da bi pobili celotno gojišče, so jih pustili, ograje so se podrle in razširile so se po Kreti. To so tako velike žabe, da jedo druge, manjše žabe, nimajo pa teko rekoč nobenega naravnega sovražnika in z njimi imajo zdaj resne težave. Tudi v Padski nižini so razširjene, mogoče je italijanski kras ovira, da ne bodo prišle do nas. Se pa zelo bojimo takih gojiteljskih poskusov v Sloveniji.

Za človeka kdaj rečemo, da se je napihnil kot žaba. Koliko pa se napihne žaba?

Česnovka nima zvočnega mehurja, rjave in zelene žabe imajo dva zvočna mehurja, regica pa enega samega. Ko žaba poje, najprej napolni zvočni mehur, potem ta zrak spusti, kar deluje kot resonančni prostor za glasnejši zvok. Površinsko bi rekli, da gre za razmerje, kot bi se nam grlo povečalo do sredine pljuč. Do 10 odstotkov telesnega volumna.

V basnih, mislim, da pri Krilovu, žaba tekmuje z volom, kdo bo večji, in se tako napihne, da se nazadnje razpoči. Ali lahko torej žaba poči?

Ne. To je nemogoče.

V pripovedkah najdemo žabo, ki preživi leta v skali brez vode?

Ne, to je samo vtis. Žaba, ki mogoče leta spi v eni votlini, gre vsako noč naokrog in se prehranjuje. Pozimi se zakoplje, spomladi pa gre na mrestišče. Niti ni nujno, da v tisto votlinico v skali pride vsako leto isti osebek.

Zakaj žaba ne mara čiste vode? Kako, da je ne najdemo v bistrih potokih?

Laška žaba odlaga mrest v počasi tekoče potoke. Verjetno je glavni razlog to, da bi hitro tekoča voda odnesla mrest. Če pogledamo druge dvoživke, navadni močerad odlaga svoja jajca v izvire.

Ljudje so se včasih bali, da če žaba pride v vodnjak, bo voda zastrupljena.

Ja, to še zdaj velja. Samo da je to predsodek.

Ali po mlakah pustošijo epidemije?

Na žalost epidemija obstaja, kaže, da so jo raznesli prav raziskovalci. Virus in gliva, ki zelo napadata dvoživke. Zdaj velja pravilo, da če greš v drugo državo proučevat dvoživke, moraš uporabiti nove škornje. Ta virus je usoden, saj je že zdesetkal nekatere vrste v Vietnamu.

Ste poskusili snemati človeško ribico?

Druge dvoživke - močeradi, pupki in človeška ribica - se ne oglašajo. Mogoče kdaj spustijo kakšen mehurček, ni pa znano artikulirano oglašanje, ki bi imelo kakšen biološki pomen.

Kako poteka kameleonstvo pri žabah?

Ko se plavček po prezimovanju izkoplje iz zemlje, je svetlo moder. Ko pa najde samico in se z njo sprime v ampleksus, začne temneti. Ob odlaganju mresta je že večji del temno moder in prehaja v rjave tone. Verjetno zato, da ga plenilci težje opazijo. Barvila so stranski proizvod presnove, ki se kopiči v koži. Pozimi v obliki modrega barvila, ko pa pride na plan, se začne barvilo razkrajati, kar opazimo kot spreminjanje v rjavo barvo. Je pa hecno, da vrsto, ki je le dva do tri dni na leto modra, imenujemo plavček. Res je, da ga samo takrat vidimo v mrtvicah, saj drugače biva v gozdu in je zelo neopazna žaba.

Včasih so po žabah napovedovali vreme. V čem je bistvo tega?

Pri regici domnevajo, da bolj ko je bilo vlažno, višje je zlezla po bilki. Šlo je za koncentracijo vlage v ozračju. Na vroč poletni dan se regica skriva pod kakšnim listom. Če pa pride ven, pomeni, da je vlaga že dovolj visoka, da se ne izsuši. Kako je to funkcioniralo v kozarcu, kot je v devetnajstem stoletju opisoval Erjavec, mi nikoli ni bilo povsem jasno.

Kako visoko sega bivalno območje žab?

Krastače pridejo do Triglavskih jezer. Dvoživka, kot je planinski močerad, pa gre še višje od zadnjih luž. Na ekstremno življenje se je prilagodil z živorodnostjo, tako da oplojena jajčeca samica zadrži v jajcevodu, ki mu pogojno lahko rečemo maternica. Oplojena jajčeca se v samičinem telesu razvijejo in tik preden ali pa tik po tem, ko jih odloži, se izležejo mladiči, kar je videti, kot da se skotijo živi.

Žaba se pozimi sicer zakoplje, toda ali vsakič preživi zimo?

Tista, ki se je zakopala premalo globoko, bo zmrznila in poginila.

Ali ima žaba sposobnosti, da predvidi poslednji pomladni mraz in gre svatovat šele takrat, ko zagotovo ni več zmrzali?

Letos so plavčki v Krakovskem gozdu že prišli svatovat, potem pa jih je presenetil sneg. Delu se je uspelo zakopati nazaj. Če so luže zmrznile, je verjetno propadel tudi mrest. Težave z vremenom imajo predvsem plavčki, ki so hitri svatovalci: dva ali tri dni, preostali dlje prihajajo ven in se hodijo mrestit tudi tri tedne v isto lužo.

Kateri miti o žabah še živijo?

Ljudje še zmeraj verjamejo, da dobiš krasto, če primeš krastačo. Tudi osnovnošolski učitelji to pripovedujejo otrokom. Največji problem je lahko kvečjemu, da te malo opeče, če si sluz zaneseš na oko. Vsaj v naši družbi imajo krastačo za izjemno koristno. Ta mit o krastah ji kvečjemu koristi, saj jo potem pustijo pri miru. Obstaja še en mit, da če poljubiš žabo, se iz nje lahko razvije princ. Biologi se radi hecamo s samskimi kolegicami, ali so poljubile vsakega samca, ki je prišel mimo.

Vi proučujete oglašanje ptičev in žab. Ste jih kdaj zamešali?

Pri nas ne, v tropih pa se težko odločiš, ali je to pojoči škržat, žaba, ali je ptič, ali morda opica.