9. 9. 2005 | Mladina 36 | Družba
Pokaži mi ljubezen
Pogled na goloto, kaj šele spolnost, ostaja tradicionalno travmatičen. Tudi v Sloveniji?
Grški Dioniz po hierarhični lestvici ni sodil med prvoligaške bogove. Bil je le navadno božanstvo, ki so ga ljudske množice hudo rade častile. Dioniz je imel nanje neprimerno močnejši vpliv od nadrejenih bogov. Slednjih so se ljudje v prvi vrsti bali, saj so bili nekaj takega, kot so današnji ministri, ki lahko, če se jim kakorkoli zameriš, v svoji samopašnosti naredijo ogromno škode skupnosti in posameznikom, medtem ko se da z občinskim uradnikom, dejanskim vzvodom oblasti, načelno vse zmeniti. Če ne pri okencu, pa za šankom, kamor ministri zaidejo samo v predvolilnem obdobju. Dioniz je bil božanstvo pomladnega cvetja, vina, užitka in ekstaze, upodabljali pa so ga kot kombinacijo postavnega mladeniča, razigranega kozla in pohotnega bika. Grški kult Dioniza naj bi izviral iz Male Azije oziroma z Bližnjega vzhoda, Dionizove fešte, ki so običajno sledile trgatvi, pa so bile pravi ognjemeti nebrzdanega veseljačenja. Vino je teklo v potokih, jedače je bilo na pretek, razvratu in strastnemu onegavljenju ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj se takim aktivnostim v turističnem žargonu reče all inclusive. Dionizov kult so razumljivo častili tudi stari Rimljani. Za lastne potrebe so ga sicer preimenovali v Bakhovega, še zlasti pa naj bi bil priljubljen v Pompejih. Poleg Dionizovega kulta je obstajal tudi Dionizov misterij, obredno dejanje, s katerim so mlado žensko, bodočo nevesto, pripravili na vse hude reči, pa tudi na užitke, ki se ji obetajo v zakonu. Kot je znano, se nekaj podobnega še zmeraj odvija na zaključnih izletih slovenskih maturantov, ki si na grški obali in pripadajočih otokih masovno razširjajo obzorja, poglabljajo znanje o antični kulturi in umetnosti ter po svojih najboljših močeh z aktivno udeležbo pripomorejo k ohranjanju starodavnih šeg in običajev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.