Smrtonosne mešanice

Sredi februarja je slovensko javnost prestrašila novica Informacijske enote za prepovedane droge Inštituta za varovanje zdravja RS, ki je uživalce trdih drog, natančneje kokaina, posvarila pred smrtno nevarno mešanico, ki se je pojavila na slovenskem črnem trgu. Kokain so dilerji zmešali z atropinom, laboratorijska analiza Centra za forenzične preiskave pri Generalni policijski upravi pa je pokazala, da sta v njem še fenacetin in lidokain. Zaradi te iste nevarne mešanice je Evropska agencija za droge že svarila evropsko javnost, ko se je nevarna substanca pojavila v Italiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Zaradi zastrupitve je takrat v bolnici končalo več kot petdeset uporabnikov, prevelika količina strupa v koki pa je bila smrtna za mladega Italijana. Podobni dogodki so še en dokaz, kako v praksi deluje prohibicijska politika. Namesto da bi kot pri vseh drugih legalnih substancah imela nadzor nad kakovostjo država, je tako velik biznis prepuščen samemu sebi in brezvestnim zaslužkarjem. Vsak, ki je že kdaj v življenju poskusil katerokoli prepovedano drogo, je že bil, blagorečeno, prevaran. Namesto marihuane mu je kot mlademu neizkušenemu kadilcu diler lahko podtaknil čaj, origano ali navadno zdrobljeno listje konoplje brez kakšne večje vsebnosti THC-ja. Po nekajletni praksi se to ne more več nikomur zgoditi, saj pred zvijanjem džojnta lahko vidi, kaj drobi v smotko. Zato pa še tako ostro oko ne more odkriti, kaj vse se skriva po raznih tabletkah, ki jih proizvajajo sumljivi laboratoriji v Vzhodni Evropi in prodajajo po celem svetu kot ekstazije. Niti hitri testi, ki se dobijo tudi pri nas, niso v veliko pomoč, saj odkrijejo samo, če je v tabletki nekaj najbolj razširjenih substanc. Kaj vse drugo se skriva notri, pa ne odkrijejo. Podobna situacija, vendar še nevarnejša za zdravje, se pojavlja pri odvisnikih od trdih drog, ki si injicirajo kokain in heroin, ki gresta skozi nešteto rok, preden prideta do ulice. Tako nikoli ne vedo, ali ravno tokrat vsebujeta kakšen strup, ki bo za njih usoden.

Nevarna koka

Nevarnega kokaina pri nas niso odkrile uradne ustanove, ki se ukvarjajo z drogami, ampak so nanj najprej opozorili prostovoljci DrogArta, ki na terenu v praksi pomagajo in svetujejo mladim neizkušenim eksperimentatorjem, da ne bi prihajalo do večjih zdravstvenih zapletov. Če od mladih dobijo kakšen ekstazi, ga testirajo, kar pa lahko bolj ozaveščeni rejverji počnejo tudi sami, odkar je hitri tester možno dobiti tudi pri nas. Še bolj vikend afnam pomagajo nasveti samih tabletkarjev, ki v forumu na DrogArtovi spletni strani opisujejo učinke in osebna doživetja vseh možnih tabletk, ki se dobijo na našem trgu. Čeprav niso vključeni v vladni Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, so prav oni alarmirali pristojne ustanove. "Iz poročil uporabnikov o nenavadnih učinkih določene droge ali opažanju tovrstnih posebnosti ob našem terenskem delu sklepamo na pojav aktivnih primesi. Tudi v primeru atropina v kokainu je bilo tako, saj so nas uporabniki opozorili, da je na trgu čuden kokain, po katerem so uporabniki še nekaj dni zelo slabo videli, doživljali močno bitje srca in izjemno suha usta. V skladu s temi informacijami smo takoj posumili na možnost pojava atropina v kokainu, saj smo obvestilo o tem pojavu v Evropi že konec leta 2005 dobili prek evropskega sistema zgodnjega obveščanja," nam je povedala, kako so policisti sploh prišli do podatka o nevarni mešanici koke, koordinatorica programov Združenja DrogArt, Mina Kranjc, dr. med. Sistem zgodnjega odkrivanja sumljive ilegalne robe, ki je pri nas začel delovati leta 2002, je bil postavljen na podlagi delovanja nekaterih enot ministrstva za notranje zadeve, natančneje na nacionalni enoti Europola, ki je povezan z Agencijo za droge in Centrom za forenzične preiskave. Predstojnica Informacijske enote za prepovedane droge Inštituta za varovanje zdravja RS Mercedes Lovrenčič je prepričana, da se je doslej sistem izkazal. Potem ko carina ali policija zasežeta prepovedano drogo, jo pošljeta Centru za forenzične preiskave, ki opravi analizo in v primeru odstopanj obvesti Europol ter druge strokovnjake iz sistema. Če je bila potrjena toksikološka analiza telesnih tekočin zastrupljenca, informacijska enota obvesti vse pristojne institucije, nevladne organizacije in prek medijev tudi javnost. "Zaužitje katerekoli prepovedane droge pomeni tveganje za zdravje. Pri tem je treba upoštevati tudi odmerek, način uporabe, sočasno uporabo drugih drog ali zdravil, predhodne izkušnje, pričakovanja osebe, ki drogo zaužije, in podobno. Navadno se na črnem trgu dodajajo primesi zaradi želje in potrebe po večjem zaslužku, pa tudi zaradi iskanja novih učinkov. Črni trg je dinamičen, ponudba sledi povpraševanju. Tudi v primerih, ko se prepovedanim drogam dodajajo zdravila, je prisotno večje tveganje za zdravje, saj zdravila ne predpiše zdravnik in ne pouči o stranskih učinkih," je predstojnica informacijske enote prepričana, da je najboljša preventiva abstinenca. Realnost je malce drugačna. Vsi kazalci v Evropi kažejo na porast trenda uživanja kokaina, klubskih drog in marihuane. Tako je recimo britanska raziskava pokazala, da so na skorajda vseh bankovcih v Londonu sledi kokaina. Samo na štirih od petstotih testiranih bankovcev jih niso našli. Glede na to, da je še vedno najbolj popularno snifanje kokaina ravno prek denarja, niti ni presenetljivo, da je bilo samo leto dni po uvedbi evra devetdeset odstotkov nemških bankovcev že "okuženih". Tudi letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2005 pravi, da je v uniji kokain poskusilo že devet milijonov ljudi oziroma trije odstotki odraslih Evropejcev, rednih pa je 1,5 milijona uporabnikov. Prav tako se vsako leto povišuje količina zaseženega kokaina. To pa ne pomeni, da je težava samo v tej drogi. Skoraj identični problemi se pojavljajo pri odjemalcih heroina. Še letos poleti je vodja sektorja kriminalistične službe PU Celje Robert Mravljak na tiskovni konferenci prestrašil džankije, ker naj bi bil heroin na žalskem koncu pomešan s strihninom. Zaradi tega sta se na urgenci javila dva narkomana, za osemindvajsetletnika iz Šempetra pa se je uživanje smrtonosne mešanice končalo tragično. Po strokovni analizi je sicer Center za forenzične preiskave Mravljakovo spekulacijo zavrgel, čeprav ni navedel konkretnega razloga smrti, in presenetil javnost, da od leta 1994 še niso odkril strihnina v nobeni zaseženi drogi. Zato pa se v praških za snifanje in injiciranje pojavljajo druge aktivne in neaktivne primesi. Med neaktivnimi prevladujejo različne oblike sladkorjev in sladil, citronska kislina, kakav, med aktivnimi pa nikotinamid, piracetam, paracetamol, kofein ipd. Najbolj pogosto pa domači dilerji v heroin namešajo ravno kofein, paracetamol in grizeolulvin.

Pokvarjeni biznis

Ker nam od uradnih ustanov ni uspelo dobili popolnega seznama sestavin, ki so jih kadarkoli odkrili v heroinu in kokainu pri nas, se je bilo treba odpraviti še do dilerja, ki je hkrati tudi odjemalec, da bi tako izvedeli, kakšne informacije ima druga stran. Seveda prekupčevalci ne želijo izdajati svojih poslovnih skrivnosti, vseeno pa je možakar brez dlake na jeziku spregovoril o svojih dolgoletnih izkušnjah. Je kar dobro obveščen, za zadnji primer mešanice pa je izvedel iz medijev: "Laično lahko povem, da se ponavadi v koko dajejo kakšni lokalni anestetiki, kot sta lidokain in ksilokain, ker omrtvičita živčevje. Koka, če jo daš na zobe, omrtviči ustnice. In če si nekdo vbrizgava ta lidokain in ksilokain, začuti omrtvičenje in je prepričan, da je roba dobra." Sicer ne vidi razlike med kokainom in heroinom, saj se oba dostikrat mešata tudi z laktozo in glukozo. Laktoza je bolj primerna, ker ni tako sladka, vendar pri tem ni nikakršnega pravila. Od džankija oziroma kakšnega malega pocestnega dilerja lahko pričakuje kupec čisto vse, tudi to, da bo dobil tablete, zdrobljene v prah: "Videl sem, da so že svašta namešali noter. V rjavi heroin se je tudi kakav mešal, potem se tisto ni pravilno topilo, ali pa se je gostilo, ker so se dodajali pudingi. Na ulici ti lahko fasado skruši, karkoli lahko dobiš notri. Tisti, ki dilajo, ki imajo redne stranke, pa valjda vejo, da to ni dobro, in grejo kvečjemu v lekarno in kupijo 250 gramov laktoze, pa mešajo s tem." Po eni strani je nevarnejše injiciranje kokaina in heroina, ker so s tem povezani številni zapleti zaradi poškodb ali nalezljivih bolezni. Vendar bo vsak priseben narkoman pri segrevanju tekočine opazil, da je z njo nekaj narobe in si je ne bo vbrizgal direktno v žilo. Zato je po drugi strani nevarnejše snifanje, ker se v enem večeru lahko povlečejo enormne količine praška, kar poveča tudi količino zaužitega strupa.

Razloga za mešanje sta predvsem dva. Nekateri želijo več zaslužiti in zato povečajo količino droge za prodajo, drugi pa sami porabijo pol robe in jo morajo nadoknaditi, da lahko pokrijejo stroške nabave. Težava ni v večjih dilerjih, ki niso tako neumni, da si bodo zaprli posle, ampak bolj v uličnih lakomnežih in brezvestnežih, ki ne pomislijo na možnost zapletov. "Kdo zdaj ta atropin noter meša, ne vem, ampak si mislim, da je to nestrokovno naredil nekdo, ki nima pojma. Mogoče mu je nekdo to dal, ali pa je mislil, da bo še bolj učinkovalo ... Kaj vem, to si je verjetno nekdo zmislil in prakticira. Da pa bi kdo namerno ubijal, da bi si želel, da bi bile smrtne posledice, verjetno ni v interesu nikomur." Iz lastnih izkušenj pravi, da se to definitivno ni zgodilo prvič, le da sedaj ustanove to obešajo na veliki zvon. Že prej je bil v kakšnem horsu, po njegovem trdnem prepričanju, zmešan strihnin in atropin, saj oba delujeta halucinogeno, sam pa ima več takšnih praktičnih izkušenj. Načeloma pa je roba, ki pride k nam, preverjene kakovosti, torej jo morajo razredčiti in uničiti dilerji nekje znotraj dolge verige do potrošnikov. "V Ljubljano pride v glavnem kamen. Hors in belo je v kamnu. Eni pravijo, da imajo nekateri doma tudi stiskalnice in da lahko zdrobijo, namešajo in stisnejo nazaj. Jaz po toliko letih že poznam, kaj je stisnjeno v Turčiji, kaj pa tu na ulici, ker se ne stisne tako in ne ostane tako kompaktno. Tisto dol je delano verjetno nekje v laboratorijih, to so delali kemiki, zato niso metali notri strihnina in podobno, nekdo pa potem v kakem slabem laboratoriju da to noter, kdo drug na ulici najde kak prašek in nameša ... S kakšnim namenom, pa ne vem ... ker je bumbar!" Sploh pa je vse možno pri mladih, brez denarja, ki morajo nujno pokriti svoj nakup in porabo. Kupijo si kakšno stotko, je pol porabijo, pozneje pa morajo izgubljeno nadoknaditi. Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno. Zagotovo pa ne gre za zaroto Al Kaide, kot je bil paranoičen ameriški vladni urad za boj proti drogam DEA, ko je sredi poletja poročal, da se je sam zloglasni Osama bin Laden sestal s šefi kolumbijskega kartela, ker naj bi želel nabaviti več ton kokaina, vrednega deset milijonov dolarjev, ki bi ga zastrupil in poslal na ameriški trg ...