MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    13. 4. 2008  |  Mladina 14

    Poslednje darilo

    Nemški tanki pri kočevskem gradu po zavzetju mesta leta 1943. Nobena slovenska vlada ni zbrala dovolj poguma, da bi Nemčiji postavila novo zahtevo za poplačilo vojne škode. Več

  • Urša Marn

    28. 3. 2008  |  Mladina 12  |  Kultura

    "Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"

    Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti. Več

  • Urša Marn

    14. 3. 2008  |  Mladina 10

    Slovenci v davčnih oazah

    Matjaž Gantar, KD

    Kneževina Liechtenstein je redko kdaj tema novic. Kot davčna oaza v osrčju Evrope, ki zagotavlja visoko stopnjo tajnosti, si prizadeva za čimmanjšo opaznost, da se lahko kapital iz vsega sveta nemoteno steka na njen teritorij. Novica, da je nemška obveščevalna služba od nekdanjega uslužbenca banke LGT za pet milijonov evrov kupila seznam računov 1400 strank te banke, je Liechtenstein spravila med glavne novice. Več

  • Urša Marn

    5. 3. 2008  |  Mladina 9

    Telekomunizem

    Vlada je pred neprijetno odločitvijo. Če izpelje prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, bo to poslabšalo že tako skrhane odnose v koaliciji. Če prodajo ustavi, bo obveljala za nekonsistentno, hkrati pa ji bo mogoče očitati zapravljivost, saj bo kljub propadlemu razpisu dolžna poravnati stroške skrbnega pregleda, cenitve in svetovanja, ki skupaj presegajo 1,5 milijona evrov. Več

  • Urša Marn

    2. 3. 2008  |  Mladina 8  |  Politika

    Do soglasja s podkupnino?

    Bojan Petan, član lokalnega partnerstva Krško: 'Žalostno je, da so prav krajani, ki živijo blizu jedrskih objektov, obravnavani najbolj nezadovoljivo, zato vse bolj narašča odpor do umeščanja odlagališča.'

    Nobenega dvoma ni, da je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov neizogibna. Sedanje skladišče v jedrski elektrarni Krško je bilo zgrajeno kot začasno. Danes je v njem 2300 kubičnih metrov odpadkov, letni prirast pa je povprečno 45 kubičnih metrov, kar pomeni, da bo skladišče polno okoli leta 2011. Nemoteno delovanje elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023 in njeno razgradnjo je mogoče... Več

  • Urša Marn

    15. 2. 2008  |  Mladina 6  |  Politika

    "Teza o neučinkoviti državi kot lastniku je preveč enostavna"

    Mislim, da ne. Sam učim študente, da je pri t.i. žetvah, ko lastniki izstopijo, treba odgovoriti na tri vprašanja: zakaj, kdaj, na kakšen način? Odgovori, ki jih danes v politiki najpogosteje slišimo, so: ker smo tako zapisali v koalicijski pogodbi, ker želimo sami "počistiti ta hlev" in ga ne prepustiti prihodnji vladi, in to na način, ki bo čim bolj očaral volivce. Po uspehu s prodajo NKBM je pri sedanji oblasti postala priljubljena javna prodaja delnic - glede na očitke o prodaji kupcem iz čudnih tujih skladov, najraje le domačinom. Kadar se slišijo ekonomski argumenti za hitenje, se rožlja s trditvijo, da je država pač neučinkovita lastnica. Toda danes ni leto 1999, ko smo razpravljali o začetnem valu privatizacij in ko je bilo še vse državno, danes je treba pri vsakem podjetju posebej odgovoriti na prej navedena vprašanja, pri čemer splošna načela nič ne koristijo. Sploh pa se mi zdi, da je danes aktualno na glavo postavljeno vprašanje, in sicer, česa ne bi smeli ta trenutek za nobeno ceno privatizirati. Več

  • Urša Marn

    15. 2. 2008  |  Mladina 6

    Spopad v hlevu

    Vlada Janeza Janše je najprej sprejela program, pri katerem bi časovno omejila prodaje najpomembnejših podjetij v državni lasti. Nato je sledil obrat: zdaj rok ni več ekonomski, ampak političen: deleže v teh podjetjih se je vlada odločila prodati do konca tega mandata.

    Vladajoča koalicija je razpravo o prodaji državnih deležev v podjetjih, bankah in zavarovalnicah pripeljala do absurda. V zadnjih tednih se pri tej občutljivi in resni temi uporabljajo izrazi "hlev", "prazen hlev" in "odprava hleva". Na to raven se je spustil tudi minister za finance Andrej Bajuk. Vendar ni vseeno, čemu, kdaj, komu in za kakšno ceno se prodaja nacionalno premoženje. Več

  • Urša Marn

    5. 2. 2008  |  Mladina 5  |  Politika

    V začaranem krogu

    Andrej Bajuk, finančni minister, ki se v pogajanja o plačni politiki ni vključil. Povsod drugod je to primarna naloga finančnih ministrov.

    Vlada si je oddahnila, ko se je za las izognila stavkama zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Vendar pa je bistveno vprašanje ostalo odprto: kako visoka bo cena za nakup socialnega miru v predvolilnem letu? Bo rast plač presegla dopustno mejo in če, kaj to pomeni za inflacijo? Ekonomisti so v ocenah vse prej kot optimistični. Več

  • Urša Marn

    5. 2. 2008  |  Mladina 5  |  Politika

    Zavajajoče darilo

    Je predsednik vlade Janez Janša vedel, da ukrepi, ki jih je celo sam predstavil, ne bodo izboljšali stanja tistih z minimalno plačo?

    Državni zbor je pred kratkim potrdil vladni sveženj prve pomoči zaradi visoke inflacije, ki poleg višjih pokojnin in višjih otroških dodatkov uvaja tudi višje dohodninske olajšave za ljudi z najnižjimi dohodki. Z novelo zakona o dohodnini se poleg dosedanje enotne splošne olajšave, ki letos znaša 2959,60 evra, uvajata še dve dodatni splošni olajšavi: 4959,60 evra olajšave za letne bruto dohodke do 6800 evrov ter... Več

  • Urša Marn

    13. 1. 2008  |  Mladina 1  |  Politika

    Predsednikov populizem

    Janez Janša na taboru svoje stranke v Lepeni leta 2005

    Vlada je na zadnji seji leta 2007 delila predvolilne darove. Tako je upokojencem z najnižjo pokojnino obljubila višji varstveni dodatek, davčnim zavezancem z najnižjim dohodkom manjšo davčno obremenitev, družinam pa brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka. Nobenega dvoma ni, da bodo ti ukrepi v čedalje bolj razslojeni družbi načelno dobro sprejeti. Več