MLADINA Trgovina
  • Klemen Košak

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

    Najranljivejši

    Leta 2007, pred začetkom krize, je 4,52 odstotka zaposlenih v Sloveniji menilo, da je njihova zaposlitev negotova. To je več kot dvakratnik povprečja desetih držav Evropske unije, ki so sodelovale pri raziskovalnem projektu o ranljivosti delavcev VIRES. »Vsi smo se čudili temu podatku, ki govori, da smo bili v obdobju pred krizo oziroma takoj na začetku krize Slovenci zelo črnogledi,« pravi dr. Damjana Miklič Milek s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki je bil partner v raziskavi. Več

  • Vesna Teržan

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

    Pregrajeno sonce

    Piranski župan Peter Bossman je 18. septembra 2014 slovesno odprl nov javni park Sonce v Luciji, ki ga je občina uredila na območju nekdanje steze za karting med trgovinsko-poslovnim centrom Lucija in Marino Portorož. Zasnovan je bil kot središče na novo načrtovanega urbanega razvoja Lucije. Takrat je obsegal 22 tisoč kvadratnih metrov zelenih površin, zasadili so mandljevce, naredili sprehajalne poti, uredili 400 metrov dolgo tekaško progo, park je pridobil talno fontano, rožni vrt, zelene gričke, otroška igrišča in kotiček za hišne ljubljenčke. Nekdanja steza za karting je postala poligon za učenje varne vožnje s kolesom in tekaška steza. A park je sedaj presekala ograja, ki jo je dala postaviti Marina Portorož. Več

  • Borut Mekina

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

    Nogomet in rasizem

    Obe najbolje organizirani slovenski navijaški skupini, Viole in Green Dragons, sta že tradicionalno znani po nestrpnih in rasističnih izpadih. Celo izobešanje neofašističnih simbolov na derbijih je postalo stalnica. Nogometna zveza Slovenije (NZS) je recimo ta mesec kaznovala navijače Olimpije, ki so razvili zastavo s slovansko svastiko, nekaj mesecev pred tem so navijači Maribora na tekmi razvili keltski križ in transparent, na katerem je pisalo »… stop migrantom«. Več

  • Staš Zgonik

    1. 4. 2016  |  Mladina 13  |  Družba

    Hitri tečaj sovraštva

    Po večmesečnih pripravah je bila skupina Microsoftovih raziskovalcev umetne inteligence na trnih. Poseben računalniški program, zasnovan z osebnostjo tipične digitalno osveščene ameriške 19-letnice, je bil pripravljen, da ga preizkusijo v realnem digitalnem okolju. Program, poimenovan Tay, je bil zasnovan za pogovor z uporabniki družabnih omrežij, pri čemer naj bi se iz teh pogovorov tudi učil in postajal vse spretnejši in vse iskrivejši sogovornik. Več

  • Izak Košir

    31. 3. 2016  |  Družba

    Grobišče v Hudi jami bo uredil najcenejši ponudnik

    Ministrstvo za delo je objavilo razpis za izvedbo rudarskih del pri izkopu posmrtnih ostankov v jašku na območju vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami ter pripravo vseh posmrtnih ostankov za prevoz ter njihov pokop v Mariboru. Razpis so pripravili na podlagi odločitve vlade za dokončno ureditev grobišča v Hudi jami. Ponudnik je lahko vsak gospodarski subjekt, registriran za dejavnost, ki je predmet razpisa. Lahko pa gre tudi za skupino izvajalcev, ki poda skupno ponudbo. Ponudnik se lahko poteguje le za naročilo celotnih razpisanih del. Ponudbe je mogoče oddati do 12. maja. Edino merilo bo najnižja cena. Če pa bo ponudnikov z enako ceo več, bodo izbrali tistega, ki bo ponudil daljši garancijski rok. Več

  • Izak Košir

    31. 3. 2016  |  Družba

    "Janša ni alternativa Cerarju in Cerar ni alternativa Janši"

    "Janez Janša bi se rad predstavil javnosti kot človek, ki bo ustavil prihod migrantov v Slovenijo in se postavil po robu meščanskim elitam v vladi Mira Cerarja. V resnici si nihče v Sloveniji ne želi beguncev bolj kot Janša. Njegova stranka se namreč že dolgo ne ukvarja z resničnimi stiskami državljanov, ampak jih zna le še strašiti pred tujci in »komunisti«, ki naj bi te tujce uvažali. Brez Cerarja in beguncev bi bil Janša danes brez službe, saj lahko volivcem ponudi le še rasizem, seksizem in teorije zarote," so v pozivu na shod proti elitam Revni za revne, ki bo v soboto ob 16. uri na Kongresnem trgu, zapisali organizatorji. Več

  • Anže Lebinger

    28. 3. 2016  |  Družba

    Resnica o ozadju mednarodne čokoladne industrije

    Čokolada je ena najbolj priljubljenih sladic na svetu, zato je postala izdelek množične potrošnje: povprečen Evropejec in prebivalec ZDA na leto poje več kot 5,2 kilograma čokolade. V Evropi se proda 47 odstotkov, v ZDA pa 20 odstotkov čokolade. Na visoko konkurenčnem trgu kakava in čokoladnih izdelkov je le nekaj velikih akterjev. Podjetja, ki nadzirajo več kot polovico svetovnega trga so: Cargill (ZDA), Barry Callebaut (Švica), ADM (ZDA), Petra Foods (Singapur) in Blommer (ZDA). V raziskavi »Grenko sladka čokolada: resnica v ozadju mednarodne čokoladne industrije« je izpostavljeno, da medtem ko priljubljenost čokolade raste pa premalo pozornosti posvečamo temu, od kod prihaja in v kakšnih pogojih se proizvaja njena glavna sestavina – kakav.  Več

  • Izak Košir

    27. 3. 2016  |  Družba

    Vsi spoli so resnični

    31. marca po svetu obeležujejo Dan vidnosti transspolnih oseb (Transgender Day of Visibility – TDoV). V okviru tega bodo v Pritličju organizirali tretji dogodek iz cikla Transpektive, in sicer literarni večer Transspolnost v literaturi. Ker je Dan vidnosti transspolnih oseb posvečen tudi proslavljanju obstoja in dosežkov transspolnih oseb, bodo na okrogli mizi skupaj z gostjami_i pregledale_i večino obstoječe literature s tematikami transspolnosti v slovenskem jeziku. Dogodek bo obenem predstavitev publikacije Vsi spoli so resnični. Več