MLADINA Trgovina
  • Staš Zgonik

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Ekonomija

    V službi korporacij

    Na začetku julija bo vlada odločala o nadaljevanju procesa deregulacije cen naftnih derivatov, ki ga je začela aprila s sprostitvijo cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Naslednji načrtovani korak k popolni sprostitvi cen je liberalizacija cen goriv na avtocestnem križu. Več

  • Darja Kocbek

    14. 6. 2016  |  Ekonomija

    Glavni ekonomist Deutsche Bank: »Skrbi me prihodnost Evrope«

    Tri otroke, ki odraščajo v Evropi, ima David Folkerts-Landau, glavni ekonomist Deutsche Bank. Zaradi tega nima zadržkov, ko go govori o razmerah v Evropi. »Skrbi me prihodnost Evrope,« je povedal za Handelsblatt. Razlog za to njegovo skrb je denarna politika Evropske centralne banke (ECB). Ta je na napačni poti. Na začetku je bilo prav, da je na trg poslala sveže natisnjen denar, sedanje pošiljke pa so vse bolj dejanje iz obupa, zato so začeli prevladovati negativni učinki te politike. ECB sledi »dogmi« in tako zapravlja ime in zaupanje, opozarja David Folkerts-Landau. Več

  • Staš Zgonik

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Električna ekskluziva

    Norveška je država z največjim deležem električnih avtomobilov na svetu. Samo v ZDA ter na Kitajskem in Japonskem je registriranih več električni vozil, a po njihovem številu glede na število prebivalcev so Norvežani, ki jih je le pet milijonov, daleč pred vsemi. Več

  • Urša Marn

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Napačna diagnoza

    Slovensko gospodarstvo bo leta 2016 malo, leta 2017 pa že opazno pregreto – tako je konec lanskega leta v jesenski napovedi o gospodarskih gibanjih predvidela evropska komisija. To mnenje, ki je sicer popolnoma zgrešeno, bi, če bi komisija pri njem vztrajala, Sloveniji povzročilo resne težave: prisiljena bi bila še bolj skrčiti javno porabo, še bolj zategniti pas, še koreniteje mašiti luknjo v svojih javnih financah. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Scenarij prodaje NLB

    Slovenski državni holding, ki upravlja premoženje države, se je odločil, da bo tri četrtine NLB jeseni prodal prek prve javne ponudbe delnic na domači in na eni od tujih borz. Predvideno je, da bo kar 60 odstotkov delnic prodanih neposredno večjim vlagateljem, samo 15 odstotkov delnic pa bo v ’prosti’ prodaji in torej na voljo malim vlagateljem. Deutsche Bank, ki ga je SDH najel, da mu svetuje pri prodaji banke, je na podlagi testiranja finančnih trgov in odziva potencialnih kupcev na predstavitvi NLB v Londonu ugotovil, da strateških vlagateljev (na primer večjih tujih bančnih skupin) prevzem NLB ne zanima in da je zato prva javna ponudba delnic ali krajše IPO najprimernejša metoda prodaje. SDH je za ta nasvet Deutsche Bank plačal visok honorar, čeprav bi do enake ugotovitve lahko prišel sam. Več

  • Urša Marn

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Vse po starem

    Mednarodni denarni sklad, ki državam, še posebej najrevnejšim, že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vsiljuje načela neoliberalne ekonomske politike (liberalizacijo trgovinskih in kapitalskih tokov, deregulacijo, znižanje mejnih davčnih stopenj, davčno vzdržnost, privatizacijo – se pravi zmanjšanje države in povečanje vpetosti v mednarodne tržne sile), od časa do časa preseneti z analizo, s katero spodkoplje upravičenost svojih usmeritev in nasvetov. Več

  • Borut Mekina

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Če si bogat, si konkurenčen

    Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 43. mesto, kar glede na lani pomeni napredovanje za šest mest. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je ob predstavitvi lestvice dejal, da je »Slovenija ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek,« v Gospodarski zbornici Slovenije pa so bili za odtenek kritičneje razpoloženi. »Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje,« je pripomnil predsednik Samo Hribar Milič in posebej omenil višja mesta naših novih vzornic, vzhodnoevropskih držav od Litve do Poljske. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Dr. Mejra Festić

    Dr. Mejra Festić je postala viceguvernerka Banke Slovenije v začetku leta 2011. Zase pravi, da pozna teorijo in prakso. Bila je profesorica ekonomske teorije na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, pred tem pa je nekaj časa delala v dunajski centrali banke Unicredit. Danes v banki vodi posebno inšpekcijsko skupino, ki pomaga policiji pri pregledovanju kreditnih map in preiskovanju sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil. Banke so v preteklosti grešile, kaj pa Banka Slovenije? Več

  • Urša Marn

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Guvernerjevo priznanje

    Banka Slovenije skuša dokazati, da je Slovenski državni holding ravnal v nasprotju z zakonom, ko je 10. februarja v nadzorni svet NLB imenoval Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha, ne da bi mnenje o njihovi primernosti za opravljanje nadzorstvene naloge predhodno pripravila sama NLB oziroma njen center za skladnost poslovanja. Več

  • Darja Kocbek

    19. 5. 2016  |  Ekonomija

    Zdaj tudi Warren Buffett vlaga v tehnološka podjetja

    Ameriški investitor Warren Buffett je kupil za 1 milijardo dolarjev delnic družbe Apple. Te delnice je kupil v času, ko so bile objavljene informacije, da se Applu zmanjšuje prodaja. Konec aprila je družba namreč objavila, da je v drugem četrtletju letos prvič prodala manj iPhonov, tudi promet se ji je zmanjšal na 50,6 milijarde dolarjev, kar je padec za 13 odstotkov v letu dni, poroča Die Zeit. Več