MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina

    11. 9. 2008  |  Mladina 37

    “Na Finskem sem bil zaslišan kot priča.”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintdrago_kos_bk.jpg

    > Niti do gospoda Janše niti do gospoda Mateja nimam posebnega odnosa. Kakšen odnos imata onadva do mene, pa se ve že nekaj časa. To velja predvsem za gospoda Janšo. Več

  • Igor Mekina

    4. 9. 2008  |  Mladina 36  |  Svet

    Zdaj je vse v rokah EU.

    /media/www/slike.old/mladina/intrusimga_20080831_0030.jpg

    > Vsekakor ne lahko. Zelo dobro vemo, da se bodo cene nafte, plina in drugih energentov v prihodnosti še zviševale, to potrjujejo mnenja vseh strokovnjakov. Zato je naša naloga predvsem povečati proizvodnjo energentov. V Rusiji je danes 12 odstotkov svetovnih zalog nafte, 35 odstotkov svetovnih zalog plina, 16 odstotkov premoga in 14 odstotkov urana. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2008  |  Mladina 36

    Katarina Kresal, predsednica LDS

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikakatarina_kresal_mf.jpg

    Katarina Kresal je v politiko prišla pred dobrim letom dni, prevzela je stranko, ki so ji napovedovali konec. Stranko je konsolidirala in na volitvah pričakuje uspeh. Seveda relativni, LDS tokrat nekdanjih ratingov ne bo mogla potrditi. Pravi, da v vlado Janeza Janše ne bo vstopila in da besede ne bo požrla. Več

  • Borut Mekina

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    Gregor Golobič, predsednik stranke Zares

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikagregor_golobi_ml.jpg

    Kot generalni sekretar LDS je bil dolga leta njen prvi operativec in glavni strateg. Po pretresu na levici prihaja v ospredje kot politik. Nova vloga mu pristaja: ankete javnega mnenja njegovi stranki Zares - nova politika kažejo tretje mesto. Golobič, ki je bil eden najtesnejših sodelavcev Janeza Drnovška, želi nadaljevati njegovo tradicijo. Največji problem vidi v Janši, ki naj bi pozabil na svojo, Pučnikovo tradicijo, v čemer vidi srž vseh težav, sovraštva, politizacije, z eno besedo: blokovstva. Več

  • Urša Marn

    28. 8. 2008  |  Mladina 35

    ”Vse skupaj ni obetavno”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintmeh_bk.jpg

    > Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da sta inflacija in recesija tudi psihološka pojava. Bolj ko govoriš o recesiji, bolj postaja resničnost v glavah ljudi, spreminja se njihovo vedenje in se nazadnje resnično manifestira tudi v številkah. Ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi statističnih podatkov ne morem pritegniti tistim, ki govorijo o recesiji. Res pa je, da smo priča ohlajanju gospodarske aktivnosti. Več

  • Urša Marn

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    NSi se je izkazala kot zelo servilna koalicijska partnerica

    /media/www/slike.old/mladina/intjanez_drobni_mf.jpg

    > Ta vlada ni izpolnila pričakovanj ljudi. Ni uredila tipično desnih vprašanj, je pa sprejela nekatere rešitve, ki so tipično leve. Janša kot dosežek navaja dejstvo, da je vlada preživela celoten mandat. Zame to ni poseben dosežek. Smisel ni v tem, da imaš oblast, ampak da uresničuješ svoj program in izpolniš obljube, ki si jih dal volivcem. Ta vlada se kaj dosti ne razlikuje od svojih predhodnic. Več

  • Jure Aleksič

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    Vinko Ošlak, kristjan

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_olak_4449_bk.jpg

    Na Vinka Ošlaka, to macolo nepotvorjenega krščanskega etosa, sem prvič naletel pred leti na neki vseslovenski fešti krščanske omladine, ne spomnim se več, kje. V običajnem metežu pobožnih želja in lene dogme je name napravil nepozaben vtis srčni sivobradi kerlc, ki je za poduk pozornih ušes še nastajajočih kristjanov udrihal po vsem prenarejenem, hinavskem in zlaganem ... In najbolj je udrihal po samih temeljih takrat še vedno njegove lastne matične institucije, ki je v stoletjih ugrabila čudoviti Jezusov nauk ter ga prikrojila svojim tuzemskim, od drobnih grehov zabuhlim potrebam. Ko sva se po mejlu menila za intervju, sem mu polaskal, da ga imamo s prijatelji glede marsičesa za sijajnega misleca - a mi je odgovoril, da kaj posebej sijajen mislec že ne more biti, če je potreboval tako dolgo, da je izstopil iz katoliške cerkve. Za lokacijo je predlagal Maksimarketovo kavarno, saj tam vedno parkira svoje »motovilo, ki bi se mu samo pogojno lahko še reklo avto«. Po treh urah usklajevanja dveh v osnovi neuskladljivih platform sem bil utrujen kot po skrajšani izmeni v idrijskem rudniku. Ko sem mu med kosilom kasneje povedal, da mu blazno zavidam, da se veseli smrti, se je veseljaško zahehetal v svoj golaž: »Ja, saj to pa res! To sem pa včasih celo sam sebi skoraj malo fouš!« Več

  • Igor Mekina

    21. 8. 2008  |  Mladina 34  |  Svet

    1941 - Leto, ki se vrača

    /media/www/slike.old/mladina/int_goldstein_3461_bk.jpg

    Slavko Goldstein, novinar, dolgoletni urednik pri več hrvaških medijih in založniških podjetjih, nekdanji predsednik židovske občine v Zagrebu in predsednik Sveta spominskega območja Jasenovac ter založnik Novega Libra, v knjigi 1941 - leto, ki se vrača izjemno zanimivo prepleta svojo osebno pripoved o drugi svetovni vojni, v kateri se je boril kot partizan, s številnimi novimi podatki, ki razkrivajo korenine skrajnih nacionalizmov Več

  • Anatolij Karpov, zadnji veliki aktivni šahovski prvak

    /media/www/slike.old/mladina/vint_karpov_velika_20080811_4226_b5.jpg

    Karpov, rojen leta 1951, je bil prvak med letoma 1975 in 1985 in po sporu Kasparova s FIDE še med letoma 1993 in 1999. V obdobju njegovega kraljevanja je bil naziv šahovski prvak pojem. Njihovi dvoboji so polnili medije: o Robertu Fischerju so govorili vsi, o legendarnih dvobojih med Karpovom in Korčnojem ter vlogi parapsihologa Zuharja so pisali knjige, epski dvoboji med Karpovom in Kasparovom so bili svetovni dogodki. Celo, ko niso igrali, se je desetletja ugibalo o možnem izidu njihovih srečanj. Z Anatolijem Karpovom, bivšim prvakom in danes tudi ambasadorjem UNICEFA, smo se v “Sončni hiši” v sklopu njegovega obiska Grossmannovega festivala pogovarjali o zakulisju sodobne šahovske zgodovine. Več

  • Marjan Horvat

    7. 8. 2008  |  Mladina 32

    Dr. Lev Kreft, marksist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kreft_3623_bk.jpg

    Z dr. Levom Kreftom, profesorjem estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktorjem Mirovnega inštituta, smo se pogovarjali o tem, kako globoka je trenutna kriza kapitalizma. Dr. Kreftu ni bilo niti v najbolj težavnih časih težko priznati, da je bil marksizem njegovim intelektualnim razmislekom v podporo in bil izhodišče zanje. V tej intelektualni drži je izstopal tudi takrat, ko so desni intelektualci starega bradača pribijali na križ, mnogi levi misleci, ki so uporabljali njegove metode, pa so jih sramežljivo in s profesionalnega vidika pogosto tudi nepošteno prikrivali. Kreft je leta 2002 s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes pa v stranki, ki jo vodi Borut Pahor, nima več nobene funkcije. Več