MLADINA Trgovina
  • Urša Marn

    23. 10. 2008  |  Mladina 43

    Stojan Petrič, Skupina Kolektor

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastojan_petri_ml.jpg

    Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati. Več

  • Deja Crnović

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Družba

    Dr. Hajrudin Hromadžič, sociolog, analitik potrošništva

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikahajrudin_hromadi_bpet.jpg

    Dr. Hajrudin Hromadžić je doktoriral iz antropologije vsakdanjega življenja in se strokovno ukvarja s potrošništvom. Predava na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na Oddelku za sociologijo, letos pa kot predavatelj začenja sodelovanje z reško univerzo. V Zagrebu bo te dni izšla njegova knjiga Potrošništvo: potreba, življenjski slog, ideologija. Ali kot pravi sam: “Naj že vnaprej razčistiva - odgovora na vprašanje, kako se znebiti potrošništva, nisem našel.” Več

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Igor E. Bergant

    16. 10. 2008  |  Mladina 42

    »Nogomet mora ostati človeška igra.«

    /media/www/slike.old/mladina/intvelikamichel_platini_ml.jpg

    Triinpetdesetletni Francoz je osebnost, ki že desetletja odločilno vpliva na podobo in razvoj najbolj priljubljene športne igre na svetu. Nogomet ima v krvi, saj je bil njegov oče Aldo poklicni nogometaš, a pot Michela Platinija v nogometne višave kljub vsemu ni bila lahka. Kot sin italijanskega priseljenca je bil v mladosti, ko so ga pestile šibko srce in težave z dihanjem, pogosto deležen pregovornega spotikanja. Kasneje so se nanj, medtem že vrhunskega ofenzivnega veznega igralca, z grobostjo spravljali branilci nasprotnih moštev. Blestel je predvsem v zeleni majici francoskega Saint-Étienna, črno-belem torinskega Juventusa ter modrem francoske reprezentance. V letih 1984 in 1985, ko je z izbrano vrsto Francije in Juventusom osvojil obe najvišji evropski lovoriki, je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu. Kasneje (1988-1992) je bil selektor francoske reprezentance, potem pa je kot prvi mož organizacijskega odbora poskrbel za uspešno izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva 1998 v Franciji. To ga je izstrelilo v funkcionarske vode, najprej na mesto podpredsednika Nogometne zveze Francije (FFF), nato v izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (FIFA), v začetku lanskega leta pa je postal predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Na volitvah je Šveda Lennarta Johanssona, ki je pred njim to organizacijo vodil šestnajst let, z izidom 27 : 23 premagal predvsem z vizijo solidarnosti in univerzalnosti. Njegova najljubša misel je: »Nogomet je inteligentna in fantastična igra, ki nas uči, kako naj živimo skupaj z drugimi, pa tudi, kako naj širokosrčno ravnamo s tistimi, od katerih smo boljši. Nogomet je neprecenljiva šola za življenje.«
    Čeprav je Platini dosleden v svoji nepredvidljivosti, je kot prvi mož UEFE kmalu dejansko začel uresničevati namere o spremembah - pod njegovim vodstvom je izvršni odbor pred nekaj dnevi število udeleženk zaključnega turnirja evropskega prvenstva reprezentanc z letom 2016 povišal na 24 ter sprejel preoblikovanje Pokala UEFE v novo tekmovanje: Evropsko ligo. Tudi elitno klubsko tekmovanje - Liga prvakov - se spreminja, čeprav bolj zadržano. Skupni imenovalec sprememb je večja dostopnost tekmovanj za manjše nacionalne nogometne zveze in zmanjševanje vpliva velekapitala na nogomet.
    Platini pa je zelo dejaven tudi pri iskanju ustvarjalnih rešitev pri preoblikovanju pravil in omejevanju sodniških napak. Prav slednje ga je pripeljalo v Slovenijo, saj so na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc do 19 let na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti na uradnih tekmah sploh prvič na svetu preizkusili delovanje dveh dodatnih sodnikov na robu obeh kazenskih prostorov. Platini, ki je idejni oče te rešitve, se je hotel na kraju samem prepričati, kako deluje ta zamisel.
    Intervjujev ne mara: v angleščini se težko izraža, v francoščini (in italijanščini) pa ga - in tega se zaveda - pogosto zanese. Kakor sredi septembra, ko je v razgovoru za francoski časnik Dauphiné Libéré zlival gnojnico na rojaka Arsèna Wengerja, dolgoletnega trenerja londonskega Arsenala, kar je povzročilo škandal mednarodnih razsežnosti. Več

  • Urša Marn

    9. 10. 2008  |  Mladina 41

    Dr. Ivan Ribnikar, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaribnikar_ivan_bk.jpg

    Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih. Več

  • Jure Aleksič

    9. 10. 2008  |  Mladina 41  |  Kultura

    \"Bolje pred kvalitetnimi joški kot pred znojnimi junci!\"

    /media/www/slike.old/mladina/inthladno_pivo_mf.jpg

    Pred petnajstimi leti smo v K4 padali na črepinje ob taktih njihovega bojnega klica »Für immer krank - das möchte ich sein, für immer krank!«, danes pa kot štiridesetletni gospodje kraljujejo na MTV Adrii. Z leti so malce spolirali melodije, njihova videospota za prva dva singla z odličnega zadnjega albuma Knjiga žalbe pa sta najbrž najboljša in najambicioznejša videospota z območja bivše Juge v zadnjih petih letih. Ko je bend nedavno slavil dvajsetletnico delovanja, se je na koncertu nabralo kar 30.000 simpatizerjev. Na tonski vaji pred petkovim koncertom v Križankah je širši kolektiv Hladnega piva deloval kot glasna in robata, pa vendar tako nežna prijateljska zadruga dolgoletnih sopotnikov, kakršni bi si novinar strašno želel pripadati. Roadieji so se na veliko stiskali k tonskim mojstrom, bend pa je menedžerja vehementno vabil, naj se vendar ja pride slikat, saj je tudi on del benda. Na to, da so kljub precej bolj spoliranemu imidžu vseeno občutljivi za paradokse komercializacije, me je nevede opozoril pevec Mile. Po daljšem skupinskem foto-sessionu s kolegom Frasom si je med potjo nazaj v zaodrje sam pri sebi tiho pel pesmico (in ob tem takole sam s sabo tudi malo poplesaval), poanta pesmice pa je šla v smeri: »Poziramo kot pičkice, poziramo kot pičkiceVeč

  • Borut Mekina

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    ”Javnost mirovnim operacijam nasprotuje”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintljubica_jelui_mf.jpg

    > Morda nisem bila prav razumljena. Izjava je bila vzeta iz konteksta. Obljubljati, da bo vsakdanje življenje človeka cenejše zaradi vstopa v neko organizacijo, je neresno. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Deja Crnović

    2. 10. 2008  |  Mladina 40  |  Družba

    Večni tabu nezvestobe

    /media/www/slike.old/mladina/intveronika_seles_bpet.jpg

    Mag. Veronika Seles je psihoterapevtka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka iz objekt-relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Je avtorica prve knjige o nezvestobi v Sloveniji, ki je nastajala štiri leta. Na Univerzi v Ljubljani končuje doktorski študij iz družinske in zakonske terapije ter tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA. Kot pravi sama, se je za področje nezvestobe odločila, ker ji je bila priča v primarni družini. Vedno jo je zanimalo, zakaj se je to zgodilo, nikoli ni dobila odgovora. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več