MLADINA Trgovina
  • Zakaj je Cerarjevi vladi tako malo mar za javno šolstvo?

    Vlada Mira Cerarja se je doslej proslavila predvsem kot vlada napačnih, slabih in škodljivih političnih potez. Kot vse kaže, namerava mandat, kolikor ji ga je še ostalo, v tej maniri tudi nadaljevati. Ob dosedanjem mačehovskem odnosu do (še) kakovostnega javnega šolstva (kar kažeta raziskavi TIMSS in PISA) se je odločila še dodatno načeti smiselno strukturiranost obstoječe javne šole. Pri tem vlada, namesto da bi podprla predlog za dopolnitev ustave, ki je ustavno sodišče v sestavi iz leta 2014 ni hotelo razumeti tako, kot je zapisana, v parlament pošilja zakon (ZOFVI), ki v času zmanjševanja sredstev za javno šolstvo za kar 15 odstotnih točk povečuje sredstva za zasebno šolstvo. Več

  • Ni premirja z vojno

    Več denarja za oboroževanje? Sredi februarja je v Spieglu izšel članek z naslovom Onkraj Nata. Rdeča nit članka je bila, da mora Evropa v prihodnje sama poskrbeti za svojo varnost. Svoje obrambe ne more več prepuščati Združenim državam Amerike, sploh pa ne ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Vendar bi v tem primeru morale malodane vse evropske države zvišati sredstva za obrambo, tako kot so se države članice Nata odločile na svojem vrhunskem srečanju leta 2014 v Walesu. Tam so se zaveznice obvezale, da bodo do leta 2024 obrambne proračune skušale spraviti na dva odstotka bruto domačega proizvoda. V Nemčiji je ta delež trenutno 1,2 odstotka, v ZDA pa 3,6 odstotka. Trump je nedvoumno dal vedeti, da od zaveznic pričakuje več zavzetosti, sicer bodo ZDA zmanjšale aktivnost v Natu, ki ga je Trump tako ali tako označil za zastarelega. Zdaj so stroški za oboroževanje v Nemčiji tudi predvolilna tema. Kanclerka Angela Merkel namerava spoštovati dvoodstotno obveznost, njen namestnik Gabriel pa opozarja pred »oboroževano spiralo«. Tudi v uredništvu in na sestankih revije Spiegel smo v tednih, ki so sledili, burno razpravljali o tej temi. Se mora Nemčija bolje oborožiti? Bo z več denarja za orožje Evropa res varnejša? Ali Rusija dejansko pomeni grožnjo? Ali Evropa potrebuje svoj jedrski ščit? In čemu v časih kibernetične vojne sploh potrebujemo tanke? Več