-
Naslovnica nove Mladine / DEŠKA JEZA
V petek izide nova Mladina! V 13. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 28. marca, se sprašujemo, kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov so izpostavljeni. Več o "deški jezi" v novi Mladini. Tokratno naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija pa je iz oglasa za televizijsko serijo Adolescenca, ki si jo lahko ogledate na Netflixu. Več
-
»Ne pristajamo, da bi se z našo vojsko podpiralo obračune svetovnih velesil«
Danes ob 18. uri se bo na Prešernovem trgu v Ljubljani pričel shod za mir in proti oboroževanju. Na shodu bodo svoja stališča in argumente javno predstavili številni renomirani borci in borke za mir in blaginjo: Anica Mikuš Kos, Rastko Močnik, Anja Zag Golob, Dragan Petrovec, Iztok Šori in še mnogi drugi. Odločevalcem želijo skupaj s podporniki in podpornicami sporočiti sledeče: "Ne v našem imenu! Nasprotujemo brezglavemu oboroževanju in vojnemu zastraševanju!" Več
-
»Za razliko od Zelenskega se Putin ni izkazal kot resen sogovornik«
Za razliko od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se ruski predsednik Vladimir Putin ni izkazal kot resen sogovornik v mirovnih pogovorih, je danes pred začetkom neformalnega srečanja t. i. koalicije voljnih v Parizu menil britanski premier Keir Starmer. Več
-
»Samo srbski narod lahko odloča o tem, kdo bo njihov predsednik in kakšna bo njihova vlada«
"Samo srbski narod lahko odloča o tem, kdo bo njihov predsednik in kakšna bo njihova vlada. To je v njihovih rokah. Evropska komisija se ne vmešava v te zadeve, mi ne moremo odstavljati ali imenovati politikov. Še enkrat poudarjam, to je v srbskih rokah." Več
-
»Rusija mora brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja«
Rusija mora brez predpogojev sprejeti 30-dnevno prekinitev ognja, je ob obisku ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bo v četrtek gostil vrh t. i. koalicije voljnih. Zelenski je medtem dejal, da je še prezgodaj govoriti o vlogi morebitnih evropskih mirovnih sil v Ukrajini. Več
-
»To bo vplivalo na ceno delov v avtomobilih Tesla, ki prihajajo iz drugih držav«
Iz sveta se vrstijo odzivi na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na uvoz avtomobilov in delov zanje v ZDA. Nekatere države so že napovedale protiukrepe, ob tem pa opozarjajo, da bodo višje carine škodovale tudi ZDA. Trump je medtem že zagrozil z dodatnimi carinami, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več
-
Evito Perón rojaki častijo še danes
V članku z naslovom V srcu ljubezen – in sovraštvo, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine POPULISTI, Rafaela von Bredow piše o tem, da Evito Perón, nekdanjo argentinsko prvo damo, rojaki častijo še danes. A ne le zaradi uspešnice iz muzikala Don’t cry for me, Argentina! Več
-
»Svet, kakršen je bil pred samo dvema mesecema, se zdi kot oddaljena preteklost«
"Nekoč so imele ZDA spopad med demokracijo in avtoritarizmom za edino ključno vprašanje. Prav ta pogled, ki se je izoblikoval v času druge svetovne vojne, je ustvaril tako močne čezatlantske vezi. Mnoga desetletja zavezništvo med ZDA in Evropo ni temeljilo le na varnosti, temveč tudi na ideologiji in skupnih vrednotah. Zato je ta odnos tudi obstal 80 let." Več
-
Zakaj je okupacija Reke postala zamolčan, pozabljen spomin?
"Ko se film začne z intervjuji na ulicah, v katerih ljudi sprašujem, kdo je D'Annunzio, jih večina res ne ve. Ne gre za nekaj, kar bi konstruirali v montaži; le nekaj starejših ljudi se ga spomni kot fašista. Kar je zelo enostavno pojasniti: starejši občani vedo zanj, ker so se o njem učili v šoli, medtem ko se mlajše generacije nis(m)o. Danes se o D'Annunziu učijo le v reških italijanskih šolah, tj. štirih osnovnih in eni srednji, a zgolj kot o enem izmed največjih italijanskih pesnikov. Medtem ko se v hrvaških šolah D'Annunzio ne omenja ali pa se občasno pojavi zgolj kot opomba. In prav to me je pri zgodbi najbolj intrigiralo. Razlog, zakaj je njegova okupacija Reke postala zamolčan, pozabljen spomin, je namreč ta, da zgodba o D'Annunziu ne sodi v noben obstoječ narativ naše države. O njem je enako težko govoriti iz socialistične in iz hrvaške nacionalistične perspektive, medtem ko je o njem zelo enostavno govoriti iz italijanske nacionalistične, torej dominantne perspektive. A želel sem ustvariti drugačen pogled na to temo in ustvariti film, ki nas pripelje do korenin antifašizma ter pokaže, da kombinacije militarizacije in podjetniških investicij niso izumili šele druga svetovna vojna, Tito in partizani, temveč je v Reki obstajala že leta 1919." Več
-
Prepoved doma izdelanega orožja
Vrhovno sodišče ZDA je danes z veliko večino presenetljivo potrdilo prepoved doma izdelanega strelnega orožja - običajno gre za pištole, ki jih je mogoče enostavno sestaviti iz delov, kupljenih na internetu, in jih ni mogoče izslediti. Tovrstno orožje je prepovedala prejšnja vlada demokratskega predsednika Joeja Bidna. Več
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnikeVeč
»Premikamo se nazaj v 19. stoletje«
Ameriški politolog in politični ekonomist dr. Francis Fukuyama je zagotovo najbolj znan po tezi o »koncu zgodovine«, ko je leta 1992, po padcu Berlinskega zidu in zlomu Sovjetske zveze, oznanil, da je zmagala liberalna demokracija, zgodovina pa da je s tem tako rekoč prišla h koncu. Številni so se naslajali ob tej zmagoslavni krilatici in nekaj časa se je celo zdelo, da je imel Fukuyama prav: če izvzamemo države, ki so se mučile s tranzicijo ali padle v spopade med seboj, je gospodarstvo res cvetelo, globalizacija pa je bila na vrhuncu. Ameriko je nato pretresel 11. september, zahodni svet pa novo sosledje kriz – in zgodilo se je, da je bilo zgodovino spet treba pisati na novo. Več
-
Zapuščeni dojenčki / Prostor, kjer lahko matere anonimno zapustijo »nezaželenega otroka«
V Zagrebu je od februarja odprto Okno življenja, kjer matere lahko anonimno zapustijo "nezaželenega otroka". Prvi takšen prostor na Hrvaškem je odprlo društvo za pomoč nosečnicam Betlehem, kmalu pa je naletel na ostre kritike ženskih združenj, češ da spodbuja nezakonito početje in manipulira z ranljivimi materami. Več
-
Zelenski / »Svet mora jasno pritisniti na Rusijo in odločno ukrepati«
Rusija je ponoči izvedla nove napade na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil do napadov le nekaj ur po okvirnem dogovoru o zagotovitvi varne plovbe v Črnem morju kritičen, češ da Moskva ne zasleduje pravega miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več
-
Obsodili 23 domnevnih pripadnikov bataljona Azov
Sodišče v mestu Rostov na Donu na jugu Rusije je danes obsodilo 23 Ukrajincev na zaporne kazni do 23 let - po navedbah ruskih medijev gre za pripadnike ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov. Skoraj polovica obtoženih je sicer že pred sojenjem zapustila Rusijo v okviru izmenjav vojnih ujetnikov, zato so jim sodili v odsotnosti. Več
-
»Goljufije na volitvah« / Trump skuša spremeniti volilne zakone
Predsednik ZDA Donald Trump je v torek podpisal izvršni ukaz o zveznih volitvah. Ta med drugim zahteva, da volivci predložijo dokazilo o državljanstvu, omejuje, kdaj lahko države prejmejo glasovnice po pošti, spreminja pravila o volilnih strojih in prepoveduje volilne donacije vsem, ki niso državljani ZDA. Več
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnikeVeč
Priročnik za izkoriščanje tujih delavcev
Kako priti do delavca iz tujine? Kako priti do delavca z Balkana? Kako priti do delavca iz jugovzhodne Azije? In kako čim bolje izkoristiti vse prednosti zaposlovanja tujcev? To so vprašanja, ki si jih postavlja vedno več slovenskih delodajalcev. Sledi nekaj odgovorov, pojasnil in »praktičnih nasvetov«. Več
-
Ursula von der Leyen / »Prihodnost Srbije je v EU«
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta po delovni večerji s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Bruslju izpostavila, da je prihodnost Srbije v EU in da mora država uveljaviti reforme, zlasti na področju svobode medijev in boja proti korupciji. Več
-
Kako je radio pomagal ohranjati oblast
V članku z naslovom Propagandni stroj, ki je objavljen v novi posebni izdaji Mladine POPULISTI, Jonas Breng piše o tem, da je na začetku dvajsetega stoletja tiranom oblast pomagala ohranjati tudi tehnika. Nacistični režim je z Nemci manipuliral s pomočjo radia. Več
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Komentar Za naročnikeVeč
Odkar je Donald Trump nastopil svoj drugi mandat, je svetovna politika v nenehnem suspenzu. Evropska samotolažba, češ da je Trump verbalni skrajnež, a politični pragmatik, je dokončno splavala po vodi. Trump je skrajnež, ki je za uveljavitev svoje politične agende brez dvoma pripravljen žrtvovati vse povojne politične konsenze, na katerih je temeljilo tako imenovano zahodno zavezništvo (današnji »svetovni sever«). Zdaj se ne samo v najpomembnejših evropskih medijih, ampak končno tudi na najvišji politični ravni vrstijo diagnoze o koncu čezatlantskega partnerstva. Poleg tega, da se Trump in njegova ekipa naslajata z javnim poniževanjem ukrajinskega predsednika, se konkretno lotevata tudi aktivnega razbijanja že tako krhke enotnosti evropske politike. Več
-
»Srbija nikoli več ne bo država, kakršna je bila pred šestimi meseci«
"Spet se je zgodila skupnost, če tako rečem. In po vsem tem ni več poti nazaj. Prepričan sem, da Srbija nikoli več ne bo država, kakršna je bila pred šestimi meseci. Koliko bo trajal proces tranzicije in konec režima Aleksandra Vučića, ne vem. Je pa ta proces zagotovo nepovraten, kajti vsi avtokratski režimi so osnovani na grožnjah, izsiljevanju in ustrahovanju. In vse, kar sta Aleksandar Vučić in njegov režim počela zadnjih dvanajst let, je predstavljalo izsiljevanja in grožnje. Generacije, o kateri govorim, to, kar je v preteklih dvanajstih letih, kot pravi predsednik države, uspevalo, v ničemer ne zanima. Ne dotakne se jih. Slekli so ga do golega, avtokrata, kar je vedno bil. Pokazali so, da se ga ne bojijo. V njihovih očeh – in zdaj tudi ne več samo v njihovih – je postal tragikomična figura, ki v roki sicer drži meč, a tega meča se nihče več ne boji." Več
-
»Američani si ne želijo skalitve odnosov z Evropo ali Natom«
"Mislim, da Donald Trump ni bil izvoljen zaradi neke globoke zavezanosti množici zadev, ki jih počne. Kot primer lahko izpostavim, da si ni nihče zares želel uvajanja tovrstnih carin oziroma nasploh vrste ekonomske politike, ki jo spodbuja. Mislim, da si Američani tudi ne želijo skalitve odnosov z Evropo ali Natom. Povprečnega državljana so skrbela navadna vprašanja, kot sta inflacija in to, da Joe Biden ni nadzoroval južne meje. Seveda so bila prisotna še tista velika vprašanja o Bidnovi opravilni sposobnosti in izkazalo se je, da je mentalno res zelo oslabel." Več
-
Kdo je Trumpov kandidat za šefa socialne varnosti?
Kandidat za položaj upravitelja Uprave za socialno varnost Frank Bisignano je v torek na zaslišanju v senatu obljubil, da si bo prizadeval za ohranitev sistema socialne varnosti oz. zveznega pokojninskega sistema. Ob tem je nasprotoval nekaterim varčevalnim ukrepom, ki jih izvaja urad za vladno učinkovitost (Doge). Več
-
Ameriški obveščevalci Kitajsko označujejo kot največjo grožnjo
Letno poročilo ameriških obveščevalnih služb Kitajsko označuje kot največjo grožnjo globalnim interesom ZDA. V nasprotju z Rusijo, Iranom in Severno Korejo je Kitajska bolj previdna, da ne bi bila videti preveč agresivna, piše v torek objavljenem dokumentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več
-
Zelenski pred gorečim Kremljem
Rusijo je ujezila fotografija ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, objavljena v ponedeljkovi izdaji ameriške revije Time. Na njej Zelenski pozira pred sliko, na kateri je upodobljen Kremelj v plamenih. Več
-
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije bodo danes ob 18. uri odprli letošnjo osrednjo občasno razstavo Zdravje je naše največje bogastvo. Izbrane zgodbe slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja. Razstava osvetljuje razvoj zdravstva na Slovenskem in njegov pomen za družbo skozi čas, so sporočili iz muzeja. Več
-
V Idriji so v začetku marca pripravili Pasolinijeve dneve ob 50. obletnici smrti italijanskega pisatelja, pesnika in filmarja Pier Paola Pasolinija (1922-1975), ki je v otroštvu leto dni preživel v Idriji. Sodelujejo tudi v čezmejnem projektu, v okviru katerega načrtujejo Pasolinijevo pot in izid pesniške zbirke. Več
-
Največji politični pregon v zgodovini države ali sojenje nasprotniku demokracije?
Po vložitvi obtožnice zaradi poskusa državnega udara minuli mesec naj bi brazilsko vrhovno sodišče še danes odločilo, ali bo proti nekdanjemu predsedniku države in predstavniku skrajne desnice Jairu Bolsonaru odredilo sojenje. V torek je prisluhnilo argumentom obeh strani, pri čemer je Bolsonaro trdil, da gre za največji politični pregon v zgodovini države. Več
-
Satiričen zapis, v časopisu Delo ga je objavil upokojeni novinar Boris Šuligoj, hudomušno obravnava Janševo pobudo za referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnih kulturnikov. Vključuje provokativno vprašanje in izpeljavo, ali bi si takšen dodatek danes zaslužil veliki France Prešeren in jasno namiguje, da za predlagatelje referenduma najbrž ne. Več
-
Izraelska policija izpustila oskarjevega nagrajenca
Palestinski režiser in eden od treh režiserjev z oskarjem nagrajenega dokumentarca Edina zemlja Hamdan Balal je po ponedeljkovi aretaciji na Zahodnem bregu izpuščen, je na enem od družbenih omrežij v torek sporočil njegov filmski kolega Juval Abraham. Balal naj bi pred tem noč v izraelskem vojaškem oporišču preživel vklenjen in bil pretepen. Več
-
»Kriza srednjih let bi mi lahko prinesla črno pobarvane lase, harleyja in trideset let mlajšo ljubico. Ampak ne. Mene je doletelo nekaj mnogo hujšega. Začel sem pospravljati za sabo. In ne samo to. Začel sem pospravljati za drugimi.«
— Glasbenik Zoran Predin za Večerovo prilogo V nedeljo o krizi srednjih let Več