Koga bo najbolj zadelo?
EU preprosto še vedno nima operativnega ekonomskega načrta za rešitev krize, vmes pa smo izgubili veliko političnega leska in potrebne legitimnosti
EU preživlja nekakšno mirno obdobje pred viharjem. Finančni ministri so na začetku tega tedna z relativno lahkoto opravili s četrtim popravljenim predlogom nove Pogodbe za stabilnost, koordinacijo in upravljanje z ekonomsko in monetarno unijo. Sredi akutne dolžniške krize držav dobivamo proceduralni pravni akt s fiskalnimi pravili in nejasno izvedbo. Hkrati pa EU stoji pred novo recesijo, grška dolžniška kriza je še vedno tempirana bomba, bančni sistem je v težavah, trg državnih obveznic pred zlomom, bonitetne ocene evroskupine padajo … EU preprosto še vedno nima operativnega ekonomskega načrta za rešitev krize, vmes pa smo izgubili veliko političnega leska in potrebne legitimnosti.
Vzrokov za pesimizem je kar nekaj. Po domala treh letih še vedno ni povsem jasno, zakaj se je bančna in finančna kriza zasebnega kapitala tako dramatično spremenila v krizo preveč zadolženih držav, evra in EU. Sedaj vemo, da monetarna unija brez večje fiskalne discipline ne more preživeti resnih cikličnih nihanj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.