Tokrat drugačen pojem države

Bernard Nežmah

22. 6. 2012  |  Mladina 25  |  Pamflet

Proslava državnosti je zanetila vrsto polemik in sprožila številna negodovanja. Povabljeni so praporščaki osamosvojitvene vojne, ne pa partizanski in ne tigrovski. S stališča, da državo sestavljajo državljani in vojaški veterani najrazličnejših ideoloških skupin, je izključevanje nekaterih iz slavnostnih vrst pač nedržavniško dejanje. Toda po drugi strani najbolj združevalni momenti že dolgo niso državne slovesnosti, ampak športni zvezdniki. Ko iz LA prileti Anže Kopitar, ga pričakajo množice, v njegovi Hrušici sledi ljudsko rajanje.

Dogodek, ob katerem se sproži vprašanje, zakaj je nekoč prvi slovenski športni kolektiv »KK Olimpija« danes pred razpadom? Tako kot danes Kopitarja, so nekoč navijaške množice slavile Vinka Jelovca, Iva Daneua in Boruta Bassina. Prva dva sta nabrala toliko medalj z jugoslovansko reprezentanco kot nihče za njima, Bassin pa je bil leta 1966 član moštva, ki je v Čilu postalo neuradni svetovni prvak po zmagi nad ZDA. Junak večera je bil najmlajši in najmanjši pod reflektorji – Borut Bassin. Istega leta je v Madridu na final four ekipnih prvakov v tekmi z Realom dosegel kar 30 točk, v zadnjih sekundah prvega polčasa pa je zadel koš iz nasprotne polovice in izenačil rezultat. Bassin je bil takrat Kopitar svoje dobe. Toda če odprete spletno stran »KK Olimpije«, njegovega imena ne boste našli, tudi ne imena košarkarskega maga Kreše Ćosića ne, Jelovac je podpisan samo pod fotografijo, Daneu pa odpravljen v eni frazi. Je mar spletna stran največjega športnega kluba tako okrnjena? Ne, z veliko fotografijo in obširnimi podatki najdete predstavitev vodje marketinga in celo urednika spletnih strani!!?????

Klub, v katerem so administratorji pomembnejši od športnih legend, nima prihodnosti.

Toda to je samo simptom negativnih doneskov slovenske državnosti, kjer velika podjetja in klubi propadajo do dna, ne da bi obstajale silnice, ki bi stanje padanja prepoznale in naredile rez še pred stečajem.

Od kod ta inertnost, ko se ljudstvo zbere le na slavjih ob pompoznih uspehih, ne pa takrat, ko gredo stvari navzdol?

V Ljubljani so pasji dnevi stisnili prebivalstvo za vrat. Spontana rešitev je beg na kopališča. In tako lahko prebiramo: »Letošnja kopalna sezona je bila prav dolga. (…) Bilo je od sredi maja do konca avgusta nad 80 vročih, lepih in za kopanje primernih dni. (…) Kje vse so ljudje iskali prostorčkov za kopanje ob Ljubljanici, Grubarjevem prekopu, ob Gradaščici in Malem Grabnu, ob Glinščici in drugod. (…) Velikanska bi bila armada, ki se je letos kopala na prostem! Stari in izkušeni praktiki računajo, da se je dnevno na prostem kopalo do 10.00 ljudi. V 80 pravih in vročih dneh se je torej kopalo na Ljubljanici in drugod do 800.000 ljudi, lahko pa rečemo, da se je v letošnji kopalni sezoni ohladilo na prostem nad dober 1.000.000 vse mogoče starosti in spola. (…) Mestno kopališče ob Ljubljanici je bilo letos vsak dan izredno dobro obiskano, prav tako je bilo kopališče v Tivoliju vedno popolnoma zasedeno.«

Kdaj je bila Ljubljana plavalni raj? Ta citat je navedel dnevnik »Slovenski dom« 7. septembra 1943, pred tem pa je mestna oblast generala Leona Rupnika postorila vse, da so sredi vojne obnovili in uredili številna kopališča ter od žice obdanemu okupiranemu mestu vdahnili vsaj nekaj civilnih radosti bivanja.

In danes? V času miru in blagostanja in v šestem letu vladanja župan Zoran Janković ni našel niti evra, s katerim bi obnovil zapuščeni kopališči v Vevčah in na Koleziji. Ker ni od nikoder investitorja, ki bi nad bazeni zgradil trgovsko središče, se bazenov ne obnavlja. Tudi skromno in enostavno ne. Velja pač logika – ali spektakularna novogradnja ali nič. Torej, bolje nič, kot pa v skandinavski askezi obnovljena kopališča.

Toda, ali je problem res le v županu? Se je mar kdaj zbralo 200 meščanov in v kopalkah pred magistratom zahtevalo obnovo kopališč?

Državi se je v času starega Rima reklo res publica - »stvar ljudstva«. Vrednost države ne nastaja na proslavah, v parlamentu in na vladi, temveč jo soustvarjajo tudi državljani, ki jasno izrekajo to, kar hočejo.

Da ne bomo ostali pri Civilni iniciativi, ki dnevno razgalja finančno in ekološko pogubnost TEŠ 6, se ozrimo enkrat na vzhod in drugič na zahod.

V Moskvi protestniki izumljajo nove načine upiranja vladavini Vladimirja Putina. Pred časom je punk skupina »Pussy Riot« izvedla protestni performans v osrednji cerkvi Kristusa Odrešenika. Za ta blasfemični nastop so jih kajpak varnostni organi pozaprli zaradi huliganstva. Toda akcija je postregla tudi z molitvijo ene izmed protestnic, ki je napisala priprošnjo molitev Devici Mariji: »Mati božja, prosimo te, da preženeš Putina!«

V Parizu so ljudske množice rajala po zmagi Françoisa Hollanda, ta pa je kot dolžnik njihovi podpori začel izvajati politiko, ki jo zdaj imenujejo hollandizem. Ker je zmagal z idejo večje enakosti, pripravljajo zakone, s katerimi bo zreduciral privilegije politični, poslanski in denarni nomenklaturi. Eden izmed napovedanih ukrepov je 75 odstotni davek na zaslužke najbogatejših.

Britanski premier Cameron je perfidno izkoristil priložnost in vabi bogate Francoze, da se prijavijo v Angliji. In francoska reakcija? – Poziv francoskim bogatašem, da pokažejo patriotizem s tem, da plačujejo davke svoji državi!