Po padcu vlade

Bernard Nežmah

1. 3. 2013  |  Mladina 9  |  Pamflet

Še mesec nazaj so ankete javnega mnenja kazale na strm padec popularnosti »Pozitivne Slovenije«, ki bi se na novih volitvah komajda uvrstila v parlament. Sedaj pa je njena prvakinja Alenka Bratušek dobila priložnost, da formira novo vlado.

Ob njeni izvolitvi pogrešamo nastop predsednika KPK. Goran Klemenčič je razvpito poročilo o koruptivnosti komentiral, da bi zaradi njega morala odstopiti predsednik vlade Janez Janša in župan Ljubljane Zoran Janković. A medtem ko je prvi z nastopom nove koalicije odstavljen s položaja polnomočnega premiera, je zmagovita koalicija pozabila na slednjega. Še več, gospa Bratuškova je ob tem povedala, da gospod Janković pravi, da bo dokazal svojo nedolžnost na sodišču!? Molk prvega moža KPK potrjuje oceno, da je bilo poročilo njegove komisije politična gesta, ki služi le odstavitvi Janše kot premiera.

Tudi če ne problematiziramo odločanja KPK in mu verjamemo na besedo, smo dobili nov vrednostni sistem v politiki. Če ne znaš zadovoljivo pojasniti izvora 200 tisoč evrov, izgubiš politično funkcijo, če pa imaš težave pri pojasnilu 2 milijonov premoženja, ostaneš na funkciji. Manjkal je torej samo še absurd, da bi na mesto premiera izvolili samega Jankovića.

Kandidatka za mandatarko Alenka Bratušek je ob konstruktivni nezaupnici nastopila z všečnim govorom, a vendar politike ne ustvarja besedna všečnost. Kdo je torej nova mandatarka?

Gospa je bila dobro leto poslanka v stranki, ki jo je ustanovil in vodil gospod Zoran Janković kot njen izključni kreator, torej kot veliki vodja. Pred tem je na volitvah kandidirala na listi LDS in nato še na listi Zares. Političarka, ki je v slabem desetletju zamenjala tri stranke, ima vsekakor izjemen politični instinkt, saj je stranke menjavala glede na njihovo potencialno moč. Njena pomembna izkušnja je vodenja direktorata na finančnem ministrstvu, kjer je delovala tako pod ministrom Nove Slovenije Andrejem Bajukom kot pod ministrom SD Francetom Križaničem.

V svoj govor je sedaj vpeljala tudi hvalnico na račun legendarnega Janeza Drnovška, s čimer se je postavila ob boku dolgoletnemu predsedniku slovenskih vlad. Vprašanje, ki se spontano zastavlja, je torej: ali prihaja novi tip voditelja oziroma voditeljice?

Prihod v najvišjo politiko je bil v obeh primerih hipen. Toda, medtem ko je Bratuškovo lansiral vodja PS Zoran Janković, se je Drnovšek zgodil po pomoti. Na volitvah za člana predsedstva Jugoslavije l. 1989 je kandidiral kot outsider, dasiravno pa član zvez komunistov (ZK). Tedaj prvega favorita ZK Marka Bulca je na prvih svobodnih volitvah premagal na presenečenje vladajoče partije. In od prvega koraka v politični vrh je deloval v neverjetni meri avtonomno, saj se je že ob nastopu funkcije jugoslovanskega predsedstva takoj uprl direktivam tedaj velikega Milana Kučana. In celo kasneje v obdobju, ko je vodil najmočnejšo stranko LDS, je usodne poteze često vlekel mimo strankine nomenklature.

Kako močna figura pa je gospa Alenka Bratušek? Doslej ni še nikoli izgovorila stavka o potezah PS, ki bi bil v nasprotju s pogledi zamrznjeno-odstopljenega vodje. A ne le to, na novinarska vprašanja o takem in drugačnem odstopu Jankovića je bodisi ostala nema, ali pa je izrekala največje zaupanje vanj. O politiki doslej ni nikoli odločala kot voditeljica, zdaj pa je mandatarka. Formalno jo je zato moč opisati le kot potencialno slamnato premierko, ki bo pač izvajala politiko Jankovićeve PS, ki jo je ustvarila in katapultirala na vladni vrh.

V času retorike je spet zasijal vodja DL Gregor Virant, ki se zgraža nad jedkim besednjakom doslej vladajoče SDS. Toda ta novi moralizem je v sebi povsem nekonsistenten. Pred leti je na spletni mreži anonimnež grozil tedanjemu premieru Janši s smrtjo. Ko so kriminalisti odkrili njegovo identiteto, se je izkazalo, da je pisec smrtonosnih besed policijski komandir. Na policiji so ga kajpak takoj odpustili, a čez leta je sodišče razsodilo, da neupravičeno in mož se je vrnil med čuvaje zakona. Kaj je storilo tožilstvo? Obtožnica na njegov račun je zastarala in v nadzorstvenih pritožbah se je razkrilo, da nihče v tožilskih in sodniških vrstah ni odgovoren za to. Sporočilo je torej unikatno – na Slovenskem ni kaznivo na spletu groziti nekomu s smrtjo!?!?!?!?!

Ta zadeva ni zanimala ne politikov ne osrednjih medijev ne borcev proti rabi govorice sovraštva. Zanimivo, ko so na spletni strani SDS Jankovićeve volivce označili z besedo trenirkarji, se je sprožil stampedo nad govorico prezira.

V družbi bi pričakovali podoben odziv na podobne fenomene, kaj šele na radikalizme. Toda ta očitno deluje po principih moralnih in vrednostnih standardov selektivno. V primeru Janše kot tarče njegovi politični nasprotniki ne zaznajo nedopustnosti.

A s svojimi dejanji znova presenetila KPK. V več kot desetletnem preganjanju korupcije je našla korupcijo v dveh primerih zaposlitev: pri hčeri predsednika in sinu vodje poslanske skupine SDS. Če se v čem ljudstvo strinja, je prav to, da mnoštvo služb dobivajo prav sorodniki, znanci, prijatelji in klienti. KPK pa v vsej zgodovini obsodi le dva. Vzemimo prehitro vožnjo na cesti, kjer greši stotisoče šoferjev. Kaj bi si mislili o policiji, ki je v zgodovini odkrila samo dva kršitelja????????

Smiselnost institucij je namreč v njihovem sistematičnem delovanju, ne pa v nebo bijoči pristranskosti. Ljudski glas tu poreče, z nekom je treba začeti, najbolje pri glavi. OK., toda v primeru Janša-Janković se je vpeljava visokih standardov končala že pri prvem. V državi pač ne vlada splošni kriterij etičnosti, beseda etika je le orožje zoper njihove. Fenomen koruptivnega mišljenja, ki zajema državo s prebivalstvom vred.