10. 5. 2013 | Mladina 19 | Dva leva
Kakšne volitve hočemo?
(da rešimo državo)
Volilni sistem je najbolj fundamentalen element reprezentativne demokracije.
— Arend Lijphart
Blagor demokracij, ne glede na to, kakšne vrste ali ravni so, je vselej odvisen od neznatne tehnične podrobnosti: od volilnega zakona. Vse drugo je sekundarno.
— Jose Ortega y Gasset, španski kulturni filozof
Hrvati šokirani zaradi uvrstitve na zgolj tretje mesto na svetovni top lestvici korupcije: Slovenci so prvi, ker so podkupili žirijo.
— Hrvaški spletni portal Sprdex.com
V začetku tedna smo se pustili pogostiti s še eno katastrofično oslikavo Slovenije. Namreč, Slovenija naj bi bila mednarodni prvak, pravi težkokategornik v korupciji. Takšen sklep sledi raziskavi revizijske hiše Ernst & Young. Raziskava, ki ni postregla s prav veliko podatki o metodi, trdi, da je reprezentativno zajela 3500 menedžerjev. Kar je najbrž točno, a to ne pomeni, da je dobila primerjalno relevantne odgovore. Merjenje korupcije je precej zapleten problem in nikakor ne moreš dobiti primerjalno veljavnih odgovorov zgolj z usmerjenimi intervjuji. Za potrebe analize so vsekakor relevantnejši podatki iz vsakoletne študije, objavljene pod imenom Indeks percepcije korupcije (CPI), ki jo na podlagi različnih virov pripravlja organizacija Transparency International. Po tej študiji Slovenija niha nekje med 26. in 37. mestom (po nekoruptivnosti). Neposredno ji med postkomunističnimi deželami konkurira ali jo rahlo prehiteva Estonija, druge dežele so slabše. Sicer pa visoka stopnja kritičnosti poročevalcev (v tem primeru menedžerjev) ni nujno diagnoza katastrofe, ampak je lahko kazalec velike občutljivosti in ozaveščenosti ob premajhni urejenosti. Lahko pa tudi izraža vsesplošno nezadovoljstvo s prilikami v deželi. Prav tam, kjer sta korupcija in korupcijsko tveganje kar najbolj vsakdanja folklora, je kritičnost neredko nizka. To pomeni, da je percepcija visoke stopnje korupcijskih tveganj lahko ali odraz dejanskega stanja ali velike občutljivosti in nizka odraz ali »čistosti« dežele ali zgolj (pre)majhne občutljivosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.