Neznosnost videti

Bernard Nežmah

14. 11. 2014  |  Mladina 46  |  Pamflet

Medijsko razkritje luksemburških davčnih poslov je zatreslo samo bistvo Evropske unije. Mož, ki sliši na ime Jean-Claude Juncker, je prvi mož evropske komisije, ki naj bi tlakovala pot prosperitite v Evropi. Toda zdaj je urbi et orbi zadonelo, da Luksemburg z nizkimi davki parazitira na račun drugih evropskih držav. Veliki medijski zvon tolče šele zadnji teden, toda že julija je Nick Cohen v reviji »The Observer« nasprotoval tedanjemu kandidatu za predsednika evropske komisije. Britanska firma »GlaxoSmithKline«« je denimo prenesla svoje poslovanje v luksemburško prestolnico, kar na ravni davkov pomeni, da namesto 28 odstotnih dajatev v britanski budžet plačuje le pol odstotka v luksemburški. Še plastično: namesto da bi na otoku plačala 34 milijonov, v luksemburško blagajno »donira« 300 tisočakov. Richard Brooks, avtor uspešnice »Veliki davčni rop«, je Luksemburg označil za večjo nevarnost kot je pralnica denarja na Kajmanskih otokih. Junckerjeva dežela namreč izkorišča vse prednosti svobodnega gibanja kapitala po EU, medtem ko Kajmančani teh ugodnosti nimajo.

Nekdanji luksemburški premier, ki je minuciozno zasnoval največjo krajo evropskih držav v korist svoje države, zdaj načeluje EU!?????????? Torej odmeva – lopov! prevarant! in se vrstijo zahteve za njegovo takojšnjo odstavitev?

Da ne bomo brskali predaleč, si poglejmo, kako se je odzval primus slovenske vlade? Ob obisku evropskega parlamenta je izrekel: »Davčna afera bo oslabila Junckerjev položaj» , potem pa odšel k njemu na prijateljski obisk. Nekoč trdi moralni teolog, ki je po izvolitvi sklenil, da se z SDS ne bo pogovarjal o formiranju vlade, ker da nima primernega odnosa do pravosodja, zdaj nima zadržkov do politika, ki je vpeljal sistematično ropanje državnih blagajn evropskih držav, tudi Slovenije! In to v času, ko se decentni voditelji z njim ne srečujejo na prijateljskih obiskih. Še več, po srečanju se komisar Juncker ni upal pred novinarje na tiskovno konferenco; ti bi pač namesto cerarjanske ljubeznivosti do vodje po njem udarili s stvarnimi vprašanji njegove rabote stoletja.

Premier Miro Cerar se je pokazal kot skromna kreatura; premierska persona bi nastopila z ostro kritiko, podprto s ciničnim absurdnim povabilom evropskim korporacijam, da naj prenesejo sedeže svojih podjetij v Slovenijo, kjer bo njegova vlada znižala davčne dajatve pod višino luksemburških na 0.3 odstotka!

Toda slovenski predsednik vlade ne vidi vratolomne realnosti in se obnaša, kot da je vse bolj ali manj normalno.

V domačih stvareh počne natanko isto ljudska večina. Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi Janeza Janše je mirno požegnala predhodne sodbe v njihovem sklepu, da je ex-premier dal koruptivno obljubo. In kaj je dokaz? Obljubo, ki naj bi jo dal pokojnemu Jožetu Zagožnu, slednji ni potrdil. Nobenega dokumenta o obljubi ni. Nihče ni niti pričal, da naj bi mu Zagožen to priznal. Nobenih evidenc torej. Zdravi razum, bi moral v taki stvari poskočiti, karkoli si že misli o JJ. Dokaz je le besedna fraza – indični dokazi. A reakcija velikega dela javnosti je pomenljiva: bo že držalo, če pravi tako Vrhovno sodišče. Fenomen popolne odpovedi racionalnega razmišljanja, kjer mišljenje prepustiš višji avtoriteti.

Materialno fatalne pa so kakopak poplave. Sočasno z njimi je nastopilo Računsko sodišče (RS), njegov novi predsednik Tomaž Vesel je predstavil šokantne ugotovitve, da okoljski ministri od leta 2007 sistematično zanemarjajo protipoplavno varnost, njihovo brezbrižnost pa je izmeril v desetinah milijonov evrov. Vendar pa tu ni frapantno samo nedelo ministrov, temveč sodna počasnost. Ravnokar se je izkazalo, kako je Vrhovno sodišče Janševo pritožbo na odločitev KPK kot prednostno obravnavalo leto dni in potem, ko je reč pricurljala v javnost, se je bil od tega dela primoran distancirati celo Branko Masleša.

A nazaj k računskemu sodišču. Za obelodanitev tako usodnih ignoranc ministrov, ki so soodgovorni za del poplavnih škod, je potreboval sedem (!!!!!!!!!) let. Vsako leto na novo so se dogajale, a RS jih ni opazil. In kdo je že vodil to institucijo? – Nihče drug kot Igor Šoltes! So ga mediji obstopili z vprašanji, kaj za vraga je pa počel, če teh anomalij ni zaznal? Nak, možakar je zdaj spoštovani evropski poslanec.

In kako se sooča z naravno katastrofo slovenska vlada? Njen predsednik je jadrno sklical vladni posvet, na katerem je odredil ustanovitev ožje delovne skupine, ki mora v nekaj tednih pripraviti program najbolj nujnih ukrepov za zaščito pred poplavami. -?????

Skupina anonimnih birokratov, ki doslej ni napravila nič v tej zadevi, bo za zaprtimi vrati zasnovala veliki okoljski in gradbeni projekt. Ne, to je preveč serijozna zadeva. Gre za vprašanje demokratičnega pogleda na celotno slovensko državo. Teve posnetki nam kažejo prizore bibličnih povodenj malih krajev, kot so Bače, vasice v Loški dolini, Ilirsko Bistrico etc. Država, ki doslej ni plačevala niti za temeljito čiščenje vodnih strug, bo postregla z veliki interventnimi denarji? In sedaj osrednje vprašanje – kako in po kakšnih kriterijih bodo izmed množic poplavljenih krajev izbirali srečneže, ki bodo deležni državnih investicij? Bo na vrhu spet najbogatejše slovensko mesto Ljubljana? Pristojno ministrstvo je že pred leti napravilo plan, po katerem dobi glavno mesto pomoč v višini 40 milijonov, od tega bi ureditev Gradaščice veljala dobrih pet milijonov. Župan Zoran Janković je identično vsoto namenil za tlakovanje Trga republike in ozaljšanje Slovenske ceste, medtem ko naj bi poplavne tegobe prestolnice reševali vsi davkoplačevalci v državi.

In spet kolektivna slepota, ki govori o lepotah glavnega mesta, ne vidi pa, da je zaradi županske ignorance ob večjih deževjih na novo poplavljeno.