Začetek konca marmeladarjev

Bernard Nežmah

13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Pamflet

Minuli teden se je dogodil KPK. Njegov šef Boris Štefanec, ki je dolgo deloval kot pravniški kekec, je objavil podatke, zaradi katerih se je stresla vlada. Naenkrat se je pokazala povsem nova slika aktualne vlade. Premier Miro Cerar in šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar sta v minulem desetletju zaslužila poleg plač še za skoraj 400 in 600 tisočakov, sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Peter Vesenjak je s svojimi firmami državnim podjetjem dolžan več kot 5 milijonov, financminister Dušan Mramor pa je poleg službe prislužil še za 80 tisočakov. In zdaj pozor, mož, ki bdi nad državnim proračunom, ki je eminentni finančni strokovnjak pa ne zna povedati ne sešteti, koliko stranskih zaslužkov je dobil od poslovanja z državnimi podjetji v letih na prelomu tisočletja, v letih pred 2003, ki ne zapadejo očesu KPK!??

Osrednji akterji so vsi po vrsti ogorčeni: Setnikarjeva, češ, da je to zloraba podatkov, Mramor, da ne živimo več v komunizmu, Vesenjak se je samožrtvoval, da bi odrešil vlado pred očitki, Cerar pa je bil najostrejši: kritizirajo nas tisti, ki imajo sami roke do komolcev v marmeladi, to je pogrom, nekdo hoče uničiti vlado, državljani, ne nasedajte!

Mračne sile so se torej spravile na štiri junake, ki bi morali biti pravzaprav vsem za zgled, saj utelešajo heroje dela, ki delajo od jutra do noči in si privoščijo le po štiri ure spanja, če citiramo predsednika vlade.

V državi torej mrgoli zavistnežev, nevoščljivcev in škodoželjnežev.

Prva, ki bi morala pogrezniti v rdečico sramu, je nekdanja komisija KPK. Pod vodstvom Gorana Klemenčiča so počeli vse mogoče, samo teh podatkov Supervizorja niso predstavili javnosti. Še več, odstopili so, ker da so imeli zvezane roke, ker da niso mogli narediti nič.

Eden izmed orjaških dodatnih prejemnikov, drugače ugledni profesor ekonomije Marko Jaklič, se je ob razkritju prostodušno začudil: kaj pa je to, če ob plači zaslužim še dodatnim 900 evrov na mesec? In prav v tej točki je ključ zgodbe. Dopustimo razlago, da je bilo vse po črki zakona. Da posamezniki pač stremijo k največjemu možnemu zaslužku. Toda potem to pomeni, da profesorski trio Cerar, Setnikarjeva in Mramor ne razume funkcije državnega aparata, katerega prva maksima bi morala biti, da poskrbi za to, da čim državljanov participira pri delu in pri zaslužkih. Več kot sto tisoč brezposelnih, med njimi ogromno diplomantov, magistrov in doktorjev, fakultete pa so vodile sistematično politiko, s katero so z dodatnimi angažmaji bogato nagrajevale svoje mandarine. Po logiki: zakaj bi angažirali nove predavatelje in raziskovalce, ko pa ta denar lahko razdelimo kar med seboj.

Se še kdo spomni histeričnih napadov na zasebno šolstvo, ki da bo mastno služilo? Zdaj se je izkazalo, da so največji zaslužkarji profesorji v javnem šolstvu, kjer del javnega šolstva kuje astronomske zaslužke s plačljivimi programi. Povsem nelojalna konkurenca, država jim plačuje plače, administracijo, prostore in opremo, s katero imajo komparativno prednost pred zasebnimi fakultetami.

V kraljevini Jugoslaviji in v rajnki Avstro-Ogrski so poznali razširjeni sistem privatnih docentov, ki niso bili redno zaposleni na univerzah, so pa s svojim znanjem lahko poučevali in si zaslužili za preživetje. In sodobna Slovenija? – Ta mar pozna sistem, ki bi omogočal, da bi posamezniki, ki niso zaposleni po državnih fakultetah, lahko brez velikih finančnih vložkov prišli do predavateljskih nazivov in potem konkurirali na natečajih za izvedbo posameznih predmetov in raziskav? Vsaj nekaj sto ljudi bi lahko ob umiku mandarinov lahko zaživelo od svojega intelektualnega dela.

A zadnja razkritja so pod novo luč vrgla delovanje vlade SMC. Kako kadruje premier, ko okoli sebe izbira kot po pravilu ministre, ki državljanom pridigajo o vzdržnosti in varčevanju, od javnih uslužbencev pa zahtevajo, da določene storitve napravijo brezplačno, sami pa si zaračunajo vse in še čez. Kako za državnega sekretarja, ki naj bi bdel nad delovanjem Slabe banke lahko izbere nekoga, ki je s svojim zasebnim poslovanjem tej isti banki pridelal pet milijonov neizterljivih terjatev?

Odgovora sta le dva: premier Cerar to počne premišljeno, seveda pod videzom vrhovnega etika, kar mu služi le za krinko, ali pa sklep, da je gospod Cerar v resnici samo zelo naiven in ne ve, kaj se mu dogaja v vladi.

Obzirni in taktni premier, ki na vsako kritiko odvrne, to moram še proučiti, preden odgovorim, je zadnjič odgovor prvič stresel iz rokava. Ko so kriminalisti preiskovali ex-premierko Alenko Bratušek, je bil direkten: to ni sposobno ob tej uri narediti preiskave, predvsem pa bi morali vnaprej obvestiti mene, saj bi jim jaz sam dal vse iskane podatke. Je v hipu odstopila ministrica za policijo? Predsednik vlade se je postavil nad zakon in postopek, ki je v teku, označil kot neprimeren!?????

V teku je izbiranje slovenskega kandidata za sodnika Evropske unije v Luksemburgu. Med drugimi kandidirata tudi dve renomirani pravni korifeji Verica Trstenjak in Boštjan Zupančič, toda SMC se je vnaprej odločil za kandidata Marka Ilešiča, ki ga je pred desetletjem na to mesto instalirala takrat samopašna LDS. Ali ni smisel izbire tehtanje med najboljšim med najboljšimi, ali le potrjevanje starih kadrov po politični preferenci? Prav Cerarjeva SMC je šla na volitve z napovedjo, da obračuna s starimi klientelističnimi postopki, da bo izbirala najboljše ne glede na politično barvo. A premier je nedavno že pred izbiranjem slovenskega sodnika skočil v Luksemburg, kjer se je na sodišču EU sestal z njegovim predsednikom in z gospodom Ilešičem ter ob tem objavil še svoj izbor in promocijski foto tvit.

A tudi igra Cerarjeve nedolžne naivnosti ima svoj rok trajanja.