Črni rudnik in padli drevored

Bernard Nežmah

22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Pamflet

Ko je februarja SDH prek noči zamenjal del nadzornikov NLB, so opozicija in mediji poskočili s kritikami, da so novo izbrani neprimerni, saj so bili poprej v vrhu iste banke, ki se je potapljala nekaj milijardni luknji. A premier Miro Cerar ml. in njegovi so kritike preslišali in zadovoljno pritrjevali izboru. Zdaj ko so na en mah odstopili trije novo inštalirani nadzorniki, vladna partnerja Desus in SD zahtevata odstop vodstva SDH s predsednikom Markom Jazbecem vred. Kaj pa pravi vladajoča stranka? Njena parlamentarna glasnogovornica Simona Kustec Lipicer presoja, da ne gre za strokovne in politične odločitve, ker da so trije člani odstopili na osebno željo. Mhm? Trije novopečeni nadzorniki odstopijo sočasno in vsi trije z vsak posebno osebno zgodbo. Nak, na dan odstopa je na sestanku nadzornega sveta sodeloval predstavnik ECB Ivaylo Blagoev, rezultat njegovega obiska pa je bil takojšnji umik trojice. SMC se očitno ukvarja samo še s tem, kako bi svojo katastrofalno realnost prikazovala kot osebno muhavost.

A kaj ko bi se ne vmešala evropska centralna banka? Potem bi Cerarjeva vlada še naprej reševala NLB z nadzorniki, ki so sami soustvarili njen polom!!!

Identična zgodba se je dogodila v nogometu. Trener Olimpije Marko Nikolić se je med tekmo drl na igralca Blessinga Elekeja: Poglej črnega idiota! V ušesa bijoči rasizem, črni idiot je klasična rasistična žaljivka. A predsednik kluba Miloš Mandarić je trenerja vzel v bran, še več igralci so vsi po vrsti izpovedovali, da ga sami kličejo – Črni! Pač, ljubek vzdevek, kot so si jih dajali nekoč mladci v primerih Črni, Tihi, Brko. Nikakor, če je Črni belec, potem je OK, saj ne meri na barvo kože in raso. Šele po pritiskih mednarodnih nogometnih akterjev je predsednik potegnil potezo in odstavil trenerja.

V Sloveniji, kjer se bohotijo besedičenja in srečanja o sovražnem govoru, isti akterji niso opazili eklatantnega rasističnega izpada.

Vendar pa so zadnji dogodki pokazali na šokanten primer žaljenja nogometnih trenerjev in direktorjev, predsednik NK Maribor Zlatko Zahović je svojega igralca mirne duše psoval vse povprek. To stanje ima praktično status normalnosti, saj je nesrečni Eleke izjavil, da njega to ne moti, da mu lahko trener reče karkoli!??

Pred leti je bil popularni fenomen preganjanje mobinga, to je psihičnega trpinčenja šefov nad zaposlenimi. Pravnik Miro Cerar ml. je celo obogatel s sistematičnim pisanjem pravilnikov o mobingu. Ali ni »Črni idiot« klasična oblika mobinga? To, da opsovani pravi, da je to v redu, stvari ne spremeni. Tudi sužnji na ameriških plantažah so bičanje gospodarja opisali kot normalno početje, pa so ZDA prepovedale suženjstvo.

Leta govorjenja o mobingu slovenske mentalne realnosti niso premaknile niti za ped.

Veliki premik pa je je uprizoril predsednik vlade, ki zahteva odstop ministrice za kulturo. Pravi, da je sprožila za kulturo negativne posledice. Numerično stvar drži, saj je 1,67 odstotkov proračuna za kulturo doslej najnižja vsota. Toda, proračuna kulture ne določi samovoljno resorni minister, temveč v zadnji instanci s svojo avtoriteto prav šef vlade. Mož, ki je kulturi namenil najnižja sredstva, sedaj očita ministrici, da uničuje kulturo?

Sam povod je še posebej bizaren. Zanj svojeglava Julijana Bizjak Mlakar je predlagala zakonsko spremembo, po kateri vzdrževanje nezalite jame rudnika Idrije in njen monitoring izvzamejo iz pristojnosti kulturnega ministrstva. Več kot smiselno, kako naj kulturniki vodijo orjaška rudarska dela?

Toda v medijih je zavladal vojerizem tipa: kdo bo nov minister, kdo v parlamentu bo glasoval za razrešitev ministrice. Karkoli si že mislimo o njenem vodenju resorja, njena zadnja poteza je globoko racionalna. Še več, do nastopa predhodnega ministra Uroša Grilca se kultura ni ukvarjala z rudarjenjem. Desetletja je bilo to samoumevno. Kateri motivi, kakšna finančna ozadja so pripeljali do prenosa rudnika pod resor kulture, so ključna vprašanja, ki imajo enak status kot panamski dokumenti.

A premier je šel še korak naprej. Ministrico odstavlja, ker zavrača odločitev vlade. Kaj pa najhujše kršenje ustave? Ustavno sodišče je pred več kot letom razsodilo, da je zakon, ki zasebne osnovne šole diskriminira v javnem financiranju, protiustaven. A v predvidenem roku vlada ni odpravila svojega kršenja ustave! In predsednik vlade ni zahteval razrešitve šolske ministrice Maje Makovec Brenčič. Pri čemer Miro Cerar ml. ni pravni šarlatan, ampak profesor ustavnega prava.

Medtem ko se ministri in državljani lahko branijo vsaj z besedami, te možnosti nimajo drugi prebivalci Slovenije. V Logatcu je oblast sklenila posekati enega najlepših drevoredov v državi. Pravijo, da so drevesa stara, bolna in prizadeta od žleda, zato jih bodo nadomestili z novimi. Novo drevo potrebuje 50 in več let, da doseže stas starih očakov. Veliki pesnik je nekoč zapisal: Odprte dan in noč so vrata groba, al dneva ne pove nobena pratka. Kdaj bitje umrje je nejasno. In drevesa, ki so stara, ki so preživela žled, živijo še naprej. To je njihova izjemna sposobnost regeneracije in vztrajanja, ki človeka prav osupne. Zakaj bi podirali drevesa, ki živijo, in ki so živ krajinski spomenik? V Ljubljani stoji pri gostilni Lipca nekaj stoletij stara lipa, ki je na tričetrt razpadla, a jo z vso spoštljivostjo puščajo pri življenju. Seveda je stara in bolna in jo bo nekoč pobral vrag, toda zakaj bi jo že zdaj požagali drvarji? Orjaška drevesa so nezamenljiva, njihov padec prikrajša več generacij ljudi, da bi lahko občudovali njihovo vitalnost v trudu za preživetje.

Poboj drevoreda je slovenska verzija miselnosti islamske države, ki nonšalatno podira stare spomenike kulture.