Vagina dentata

Vlado Miheljak

4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Dva leva

»Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« ... »V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice.« ... Če mene kdo vpraša, ali bi šel k ženski zobozdravnici, potem je moj odgovor, da bi šel, ampak samo za rutinska dela.«
— Nabor globokih misli nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjana M. Zupančiča, o ženskah (citat z bloga Borisa Vezjaka)

»Simone Veil je travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijsko taborišče. Nihče ne govori, kako so te travme povzročile, da je postala ’mati vseh splavov’. Zaradi njene zakonodajne iniciative, medtem ko je bila ministrica za ’zdravje’, so bili milijoni nerojenih otrok, in še vedno so, oropani pravne subjektivitete. ... Mediji jo slavijo celo posthumno, morala pa bi biti obsojena kot največja morilka vseh časov.«
— Dr. Boštjan M. Zupančič (na FB-zidu, 30. 6. 2017)

»Nolite te bastardes carborundorum.«/Ne pustite prascem, da vas zatirajo.
— Skrivno »slengovsko latinsko« izročilo spolnih suženj v romanu in ekranizaciji Deklina zgodba Margaret Atwood

Že res, da je pojem zobate vagine poimenoval in populariziral Sigmund Freud v kontekstu svoje kastracijske teorije, a sam mit je prisoten od nekdaj. Zasledimo ga v številnih prastarih religijah in mitologijah. In tudi v sodobnih izdelkih popularne kulture. Denimo, tudi v filmih dvomljive kakovosti, kot je angleško-nemški Penetration Angst (Wolfgang Büld, 2003), kjer naslovna junakinja po vsakem posilstvu, ki se ji zaporedno dogajajo, izgubi zavest, in ko se spravi k sebi, najde na prizorišču le cunje, uporabljen kondom, ključe in druge neužitne predmete posiljevalca. ... Dokler postopoma ne dojame, da je njena vagina v bistvu njeno tajno orožje, ki v travmatičnem transu požre posiljevalca ... Bizarna ideja ni rezultat ženske fantazme, ampak moške anksioznosti. Nelagodja pred nerazumljeno in svobodno žensko. Zato je bila v zgodovini v travmatiziranem delu moške populacije vedno zatirana, podrejana, marginalizirana. Če je ne moreš preseči ali vsaj živeti v sožitju, si jo podredi. In nič ni bolj ogrožajočega za travmatiziranega moškega kot ženska, ki lahko osvobaja svojo (spolno) željo in intelektualni potencial. Ekonomija lastne ženske spolnosti in fertilnosti (pravica do kontracepcije, pravica do splava v skrajnih situacijah) je hud udarec poskusov obrambe dominacije. Mizoginija je predvsem in zlasti obramba travmatiziranih, negotovih, nesamozavestnih možakov. Zato še leta 2017 v obupu še vedno neutrudno obračajo in stresajo enake stereotipne verbalne obrazce, ker na srečo družbena in pravna praksa neposrednega zatiranja vsaj v najbolj razkošni obliki več ne dopušča. Razen če, kot v futuristični projekciji v romanu Atwoodove Deklina zgodba, pride do puča krščanskih fundamentalistov, ki podobno kot IS vzpostavi državo, ki reducira žensko spolnost na reproduktivnost in ženski intelektualni habitus na sledenje in služenje. V Sloveniji je kar nekaj glasnih predstavnikov takšne mizoginske nasičene obrambe. Pred časom so izstopali izpadi pokojnega psihiatra Ruglja. Dovolj je, da preberete nekaj let star intervju v Mladini, kjer je na treh, štirih straneh vulgarnega besedičenja razgalil svojo tragikomično pojavo (http://www.mladina.si/93372/samo-brezmejen-zarukanec-je-lahko-postal-belogardist-pa-komu-je-sploh-lahko-prislo-na-pamet-pomaga/). Ponesrečena kopija Ruglja je fizkulturnik Vodeb, ki se brez formalne in vsebinske kvalifikacije razglaša za psihologa in psihoanalitika. Oba s svojimi nastopi razkrivata ne le hudo zapletenost v stereotipe, ampak tudi ujetost v horizont »polizobrazbe«. Kajpak merim na Theodorja Adorna, ki je svoj čas napisal kratek spis z naslovom Teorija polizobrazbe (Theorie der Halbbildung), v katerem med drugim ugotavlja, da je polizobrazba nekakšna karikatura izobrazbe, njena narobna slika, ki ujame le uporabni in partikularni del vednosti; ki omogoči, da poljubno družimo tako po predmetu kot po nosilcih vsa uporabna, četudi protislovna ali celo nasprotujoča si dejstva, ki brez zadrege sobivajo tudi v tej svoji protislovnosti. Takšna, na banalna dejstva reducirana vednost omogoča kar največjo vulgarizacijo, zato polizobrazba ni samo nekultura, ampak je tudi stalni latentni napad na kulturo. Kaj v tem klubu dela pravnik, profesor, ustavni sodnik, sodnik evropskega sodišča za človekove pravice ... Boštjan M. Zupančič, ni jasno. Kaj ga muči, travmatizira, da preglasi doseženo stopnjo prosvetljenosti in izobraženosti, ki mu veleva vsaj avtocenzuro, če že ne avtokorekcijo banalnih stališč? Denimo, po eni strani se neprikrito navdušuje nad zmago moškega principa svetlobe, ki da je s Trumpovo zmago spet vzpostavilo ravnovesje v Ameriki, po drugi strani pa izkazuje zaskrbljenost nad razmerami v Franciji. Zakaj? Pomislite, Macronova žena je 24 let starejša od predsednika republike. Res veliko. A koliko je Melania mlajša od Trumpa? Samo 23 let. Torej, če prav razumemo, je narobe, da je feminizirani Macron v postelji z »mamo«, normalno pa je, da je »pravi dec« Trump v postelji s »hčerko«?

A bolj kot sami izpadi omenjenih so problem molk, pritajenost ali celo servilnost tistih, ki bi morali na glas zaropotati. Ko je Rugelj z gladovno stavko in tekom svojih vernikov okrog parlamenta izsiljeval ureditev svojega domnevno krivičnega statusa, so se slovenski psihiatri pritajili. Ko Janša mesari po medijih, se na enak način pritajijo mediji in stanovske združbe. Ko tipi, kot pokojni Rugelj, pa »psiholog in psihoanalitik« Vodeb in ne nazadnje BMZ žalijo ženske, jim »ženski mediji« na široko odpirajo prostor za sadomazohistične seanse, ženske pa v glavnem molčijo. V vseh primerih podobno: naj drugi namesto in na mestu njih rešujejo njihove zagate. No, častna izjema je Svetlana Slapšak, ki je BMZ-ju v Večeru ne samo kritično primazala krepko intelektualno klofuto, ampak tudi nazorno demonstrirala, da ji pravi moški BMZ intelektualno (tako kognitivno kot po omiki) ne seže do kolen.

A kakorkoli. Ženske, nikar ne strašite moških, ker so občutljiva bitja. In moški, nikar se ne bojte žensk. Ne bodo vam ga odgriznile. No, vsaj z vagino ne.