Halleluka

Vlado Miheljak

30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Dva leva

»Če se bo moja teorija potrdila, bodo Nemci rekli, da sem Nemec, Francozi, da sem državljan sveta. Če se bo moja teorija izkazala za napačno, bodo Francozi rekli, da sem Nemec, Nemci pa, da sem Jud.«
— Albert Einstein je v nagovoru članom Société française de philosophie na Sorboni 6. aprila 1922 pojasnil, da bi bil v primeru neuspeha za Francoze Nemec, za Nemce Jud, za Slovence pa trenirkar.

Luka Dončić, ki je z odličnimi predstavami v ZDA obnorel Dallas, je na zadnjo tekmo proti Brooklynu prišel v puloverju, na katerem je bil zapis »I may live in Texas, but I was made in Slovenia«, kar nekako pomeni, da morda res živim v Dallasu, ampak sem narejen v Sloveniji.
Janez Janša je na Twitterju zapisal: »Bravo, Luka Dončić«. Košarkar, čigar babica je na zadnjih lokalnih volitvah podprla Anžeta Logarja, se mu je zahvalil z retvitom.
— JJ eksplicitno zlorablja mlajšega polnoletnika Luko Dončića (vir: Demokracija, 23. 11. 2018)

Ja, Luka Dončić je v modi. Ne le pri nas. Tudi v Ameriki vlada prava evforija okoli najstniške zvezde iz Slovenije. Zadnja domislica fanov je priredba Cohenovega hita Alleluia s patetičnim podnaslovom An Ode to Luka Doncic, ki se viralno širi med navijači kluba Dallas Mavericks in tudi sicer. Dobro, moda je v Ameriki načeloma kratkotrajna, zato bo moral Luka v tem kratkem času utrditi in potrditi svoj trenutno visoki rating. Sicer ga bodo hitro izpljunili. Za zdaj mu kaže dobro. Tako dobro, da tudi slovenski serijski prodajalci sovraštva in ksenofobije tolerirajo njegov izvor in zgolj polovično strešico v priimku. Pohvalil ga je celo prvak »opozicije«. Tisti prvak, ki je bil na čelu vlade, ki je pogojevala rešitev za potapljajočo se, a takrat še rešljivo, Dončićevo »evropsko Olimpijo« in sploh slovensko košarko z ideološkim in političnim prevzemom kluba. Pravi kulturni boj. Kulturni boj v košarki, kot sem takrat, leta 2007, zapisal. Dončić je pred dnevi padel na ceneno politikovo zlorabljanje zvezdniškega imena. Žal. A tudi razumljivo. Dončić, ki mu strokovnjaki pripisujejo vrhunski košarkarski I. Q., ima hkrati (pre) kratek spomin. Ko je omenjeni opozicijski prvak Majer razložil, da je favorizirana SDS nepošteno izgubila na predčasnih državnozborskih volitvah, ker so za Jankovića glasovali trenirkarji – torej južnjaki, mešanci, Neslovenci, Polslovenci –, je bil Luka star komaj 12 let. In če ne bi ta čas nesel zlatih jajc, bi bil tudi on za Majerja, ki ga je fasciniral s svojim tvitom, zgolj trenirkar. Če tega ne ve in ne razume, naj vpraša svojega vzornika in mentorja Dragića. Oba sta čistokrvna mešanca (Jankovićev izraz) in oba lahko poljubno zdrkneta v status južnjaka, čefurja ... trenirkarja.

Ščuvaštvo, ksenofobija, homofobija, nestrpnost do manjšin vseh oblik ima v Sloveniji domovinsko pravico. In ima svoja glasila. Proti njim se je treba boriti. Zaradi znosnosti življenja pri nas in med nami. In ne nazadnje tudi zaradi evropskih direktiv in apelov. Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) ter Agencija EU za temeljne pravice (FRA) so že leta 2009 izdali skupni poziv vladam, mednarodnim organizacijam in civilni družbi, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti rasizmu in ksenofobiji. Tako pozivajo politične voditelje in druge javne osebnosti, naj spregovorijo proti vsem oblikam nasilja, spodbujenega z rasnim sovraštvom ali sovraštvom do tujcev ... ter spodbujajo vlade, da osebje kazenskega pregona, tožilce in sodstvo ustrezno usposobijo, da se bodo pri svojem delu bolj učinkovito spopadali z rasističnimi, ksenofobičnimi in drugimi zločini iz sovraštva ... pozivajo tudi vlade, da pri spremljanju rasističnih, ksenofobičnih in ostalih zločinov iz sovraštva tesno sodelujejo s civilno družbo in usmerijo še več moči v zbiranje podatkov in oblikovanje statistik o takih zločinih in incidentih ... Šarčev apel, v katerem ne podpira oglaševanja v medijih, ki širijo »sovražne vsebine«, v celoti sledi temu pozivu in temu duhu. Zelo spretno je pripravljen. V njem ni stavka ali dela stavka, ki bi bil problematičen. In nihče se tudi ni potrudil, da bi ga našel, citiral, izpostavil, izpisal. Štirje ugledni pravniki se raje zatečejo v ponesrečeni salto mortale. »Kot razumemo, premier vsebino točno določenih medijev, ki so opozicijski, opredeljuje za sovražni govor.« No, lepo. Glede na to, da premier ne omenja nobenega medija, govori zgolj načelno o pojavu homofobije in rasizma v nedefiniranih medijih, gre pri štirih pravnikih za simptomatični freudovski zdrs. Če naj ima njihov stavek vsaj interno veljavnost, so v medijih nujno prepoznali sovražni govor. In to v čisto konkretnih medijih, da so jih lahko okvalificirali kot opozicijske. Res zabavno.

Ne samo, da si ne moremo predstavljati, da bi, denimo v Nemčiji, strateška podjetja (ne glede na lastniško strukturo) kot Deutsche Telekom, Deutsche Bahn, Deutsche Post, koncern VW, Siemens … oglaševala v medijih, ki glorificirajo početje in retoriko akterjev izven ali na meji ustavnega loka (kot denimo AfD), ki pišejo hujskaška protibegunska, protigejevska, protimanjšinska besedila in pozive ... Takoj bi se oglasili kanclerka, predsednik republike, resorni ministri. In noben resen pravnik ne bi omenjenim odvzemal tovrstnih pravic in dolžnosti … No, imamo tudi čisto konkretni spomin. Leta 2007 se je v oddaji Celebrity Big Brother na britanskem Channel 4 zgodil škandal. Neka neobvladana udeleženka se je rasistično znesla nad sotekmovalko Shilpi Shetty in jo zaradi porekla zmerjala z indijsko psico ... Britanski gledalci so se burno odzvali na izpad, svojo zaskrbljenost in zgroženost pa je na zahtevo javnosti izrazila tudi britanska vrhunska politika s takratnim premierom Blairom na čelu. Na koncu se je pod pritiskom umaknil tudi dolgoletni sponzor oddaje in nihče ni resneje poskušal govoriti o nedopustnem in neustavnem pritisku javnosti ter najvišje politike na avtonomno gospodarsko družbo ali medij.

In pri nas? Dobro, Šarec je bil izzvan in je povedal svoje. Zdaj so na vrsti mediji in javnost, da izsilijo resne pogovore ter odgovore Telekoma in ostalih vpletenih družb o motivih, interesih in perspektivah oglaševanja v tovrstnih medijih. Nadležno in vztrajno.