Župan

Vlado Miheljak

23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Dva leva

»Dejstvo, da smo z našo kampanjo toliko prevetrili ljubljansko kotlino, da se je volitev udeležilo približno 10 odstotnih točk volivcev več kot na prejšnjih volitvah, pa je dober znak, da se na aktiven način da predramiti volilno bazo in na ta način povečati volilno udeležbo.
V vsakem pogledu pa je glede na opravljeno delo ta kampanja bila zmagovalna.«
— Izzivalec Anže Logar pomagal pripeljati na ljubljanska volišča več volivcev Zorana Jankovića, kot jih je prišlo pred štirimi leti.

»Hvala Ljubljančankam in Ljubljančanom, ki so prišli na volišča in mi dali glas. To sprejemam z globoko hvaležnostjo, spoštljivostjo in ponižnostjo.
Hvala tudi vsem, ki so mi pogumno in javno izkazali podporo, predvsem pa hvala moji ekipi, ki je izjemno pripravila te volitve. ...
Rezultati so pokazali, da si Ljubljančani še naprej želijo takšnega razvoja, kot je bil doslej. Želijo si odprtega, solidarnega in tovariškega mesta.«
— Zoran Janković se je pozabil zahvaliti Planet TV in POP TV za veliko pomoč v kampanji.

Signali iz vse Slovenije so dobri in kaže, da bo SDS zmagala. Ljubljana pa je specifična, odločajo stvari, ki jih obvlada Zoran Janković. Ki ga lahko premagajo samo Ljubljančani.
— Janez Janša je po končanih volitvah še enkrat pojasnil, da SDS vedno zmaga. Tudi ko izgubi.

V Sloveniji so bile lokalne volitve. V Ljubljani tudi. V Ljubljani so bile volitve več kot zgolj lokalne. Kot drugod so šteli lokalni projekti, denimo, koliko granitnih točk, asfalta in žensk je ali ni, bo ali ne bo položil kateri od kandidatov. A v Ljubljani je štel tudi odnos do javnih vprašanj, do preteklosti, do prihodnosti; do odprtosti, solidarnosti in strpnosti mesta.

Za zmagovalca sta se razglasila tako dosedanji župan kot njegov najmočnejši izzivalec ter njegova nominalna stranka. No, o tem, kdo zmaga, kdo izgubi, ne odloča absolutni rezultat, ampak aspiracije, s katerimi vstopiš v tekmo. Četudi bi Janković zmagal že prvem krogu, denimo s 51 odstotki glasov, ter dobil v mestnem svetu relativno večino, denimo 18 svetnikov, bi bil to čisti poraz. Če bi se kandidat Levice Jakopovič z velikim zaostankom in brez realne možnosti končne zmage uvrstil v drugi krog, bi to bila velika zmaga.

Kaj pa Logar? Okrog njegove kandidature so se prvič uspele združiti vse relevantne desne stranke. Prvič je en desni izzivalec (Logar) nastopil sam. Dobil je nekaj manj kot 30 odstotkov glasov. In ni se uvrstil v drugi krog. Janković je zmagal s tri odstotne točke višjim dosežkom kot pred štirimi leti. Njegova svetniška skupina je po zgolj relativni leta 2014 zdaj spet dobila absolutno večino. Janković pa udoben mandat brez resnega nadzora.

Nesporno je bil Logar agilen in motiviran kandidat. In res je predramil volilno bazo. Slej ko prej Jankovićevo. Dobro, pravijo, da je to najboljši rezultat desne opozicije v Ljubljani. Je res? Denimo, ko so, po sicer zmagoviti, a spodleteli ekskurziji Jankovića na državno raven, morali marca 2012 izvesti v Ljubljani nadomestne volitve, ki so bile po udeležbi zelo podobne sedanjim, je skupna kandidatka NSi in SDS Mojca Kucler Dolinar dobila sicer nekaj manj (25,80 % glasov), a je imela konkurenta v Mihi Jazbinšku (6,48 %) ter kandidatu SLS Matjažu Glavanu (1,08 %). Vsekakor skupno več kot sedaj skupni kandidat Logar.

Logar je imel v kampanji velik problem. V Janševi senci v Ljubljani ne bi in ne bo mogel zmagati, brez njega pa tudi ne. Kampanja ni bila dobra. Na projektni ravni se je zapletal v prozorne populizme, kot je denimo zastonj prevoz za upokojence. Četudi ne bi imeli slabe izkušnje z Logarjevim podpornikom Ruplom, ki je svoj čas ponujal podobno, je ostalo neodgovorjeno, zakaj zastonj prevoz upokojencem, ki sploh niso najbolj ogrožena socialna skupina, ne pa tudi brezposelnim, nezaposlenim, dijakom in študentom ... Cenena obljuba, sodeč po analizi vzporednih volitev, ni prepričala niti upokojencev. Logar je štartal na domnevno najšibkejšo točko – številne kazenske ali predkazenske postopke zoper Jankovića. A mu je Janković vrgel rokavico nazaj: on v nasprotju z Logarjevim botrom sprejema sodne pozive in dokazuje svojo nedolžnost v sodni palači, ne pa kot Janša, tudi z Logarjevo podporo, pred njo. Logar kajpak molči. Ker mora molčati. Logar Jankoviću vrže rokavico, da bo počistil s korupcijo in netransparentnostjo. Pa dobi v odgovor vprašanje, ali bo stroške čiščenja plačal z denarjem iz Prijedora ali Budimpešte. In Logar spet obmolkne. In ko Janković spomni Logarja, da je tudi on v državnem zboru glasoval za spremembo zakona o financiranju občin, ki so glavnemu mestu odvzeli 57 milijonov na leto, ta skuša izpeljati mentalni salto mortale: s tem smo omogočili večje prihodke mestu!?

Medtem ko se Janković ponosno in glasno identificira z mestnim obeleževanjem upora in protinacistične tradicije, Logar, ki izhaja iz stranke, ki se aktivno spogleduje z domobranstvom, zgolj molči. Ker mora molčati. In Ljubljana ima kot vsako svetovljansko mesto Parado ponosa, ima pa tudi kandidate in kandidatke za istospolne poroke. Medtem ko je 65-letni Janković »ponosni pokrovitelj Parade ponosa« in je tudi že poročil istospolne pare, se 23 let mlajši Logar ne opredeli. Ker se ne sme opredeliti.

Logar vsekakor ni alternativa za Ljubljano. Še alternativa za Janšo na čelu SDS ni. Je pa morda njegov naslednik. Enkrat v bodočnosti, ne v prihodnosti.

Logar je hotel postati vrhovni zdravilec, druid prestolnice, Janković pa je ostal zgolj župan. No, morda ne ravno najlepšega mesta na svetu, kot iskreno verjame. Vsekakor pa najlepše Ljubljane na svetu.