Virus uničenja mladinskega letovišča

Bernard Nežmah

13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Pamflet

Koronavirus je odnesel predvidljivost. Še teden nazaj so predlogi, da se morajo državne institucije organizirano pripraviti za njegov prihod v Slovenijo, dobivali etiketo, da širijo paniko in paranojo, da jih v politične namene zlorablja SDS. A zdaj je v hipu situacija postavljena na glavo. To, kar se je zdelo, da je resnica včeraj, je danes neumnost. Ob prepovedi množičnih obiskov smučarske tekme v Kranjski gori, je morda kazalo, da je preuranjena, toda že par dni kasneje je vlada mejo z Italijo praktično zaprla, tako kot Avstrija.

Še bolj presenečajo številke: na Kitajskem naj bi epidemijo praktično zdesetkali, a kdo bi verjel deželi avtoritarnega režima, kjer glasov opozicije in kritikov oblasti sploh ne beležijo. Na meji Evrope stoji čudo, ena redkih oaz zdravja, v katero in iz katere vstopajo in izstopajo milijoni prebežnikov, se pravi Turčija. Erdoganova vlada je sredi tedna še sporočala, da ne beležijo primera zlohotnega virusa. Skupaj z Antarktiko eden poslednjih teritorijev, ki je absolutno imun.

Ministrica Alenka Bratušek je prepovedala pristajanje letal iz Italije in Kitajske, kar je v dani situaciji pričakovana poteza, a je v sebi paradoksalna. V času razmaha obolelih na Kitajskem, te prepovedi niso izrekli, zdaj ko nam Kitajci javljajo uspešno zajezitev bolezni, so poleti prepovedani. O.K., kitajski vladi tudi državna politika ne verjame. Drastični porast obolelih v Italiji in po več kot sto mrtvih na dan, se je nekaj dni zdelo, da so dogodki iz drugega planeta, ne pa, da je to stvarnost, kateri smo najbližji sosed.

Ta nova realnost je tako nepredvidljiva, da ni več moč izrekati vnaprejšnjih sodb in prognoz. Aktualni ukrepi, ki jih sprejemajo širom po svetu, omejujejo druženje velikih skupin ljudi in tako odpovedujejo šolski pouk, koncerte, tekme, potovanja, celo verouk. Če je bila dolgo glavna vrednota ideja kopičenja ljudi v velemestih, množičnih zbiranj po lokalih v mestnih središčih in gradnja nebotičnikov, pa novi trenutek odpira pogled na alternative. Naenkrat se kaže, da je potep po divji prirodi ali osamljenemu ter neatraktivnemu gričku boljša izbira kot posedanje v šik lokalih. Ali pa, da je branje knjig boljša domislica od poleta v mondeno turistično meko. Medtem ko je bilo doslej samoumevno, da se polovica Slovenije vozi na delo v Ljubljano, je zdaj dominantni slogan – delo na domu!

Vsekakor čas za premislek o decentralizaciji države in spremembi stila življenja. Veliki antropolog Claude-Lévi Strauss je v letih, ko se je že bližal stoletnici, napisal knjigo o antropologiji, ki se sooča s problemi sodobnega sveta. V njej je med drugim izpostavil prednosti primitivnih družb: ker so bivale v manjših skupinah, so lahko spontano eliminirale nalezljive bolezni. Manjše število ljudi je prineslo pač manjšo količino virusov in parazitov. AIDS, ki že desetletja kot pandemija redči vrste zemljanov, je v tropski Afriki že pred tisočletji sobival z domorodci v sožitju. In zdaj pride šok: Strauss je postavil tezo, da so bila primitivna ljudstva bistveno bolj zdrava od ljudi najmodernejše dobe. Sistematično so namreč varovala naravne vire in se hranila z rastlinami in živalmi tako različnih vrst, ki so za sodobnika nepredstavljive. Ker so bila fizično aktivna prek celega dne in so se hranila z jedmi, revnimi z maščobami, a bogatimi z vlakninami in mineralnimi solmi, niso poznala debelosti, visokega pritiska in kardiovaskularnih težav.

Seveda danes ni odgovor – pojdite v divjino, toda spodbujanje bivanja v manjših krajih je realna opcija. Še bolj pa je intrigantno dejstvo, da je Strauss, ki velja za največjega francoskega intelektualca 20. stoletja, posebej rad izpostavljal lepoto in pomen fizičnega dela ter premagovanja naporov. V 21. stoletju ga resda zamenjujejo športne aktivnosti, a tudi tu je stanje alarmantno. Iz policijskih vrst je slišati, kako kar polovica kandidatov za vpis na policijsko akademijo pade na enostavnem testu fizičnih sposobnosti. Enako temne zgodbe pripovedujejo o šolarjih profesorji telovadbe.

Počitniški domovi ob morju v lasti občin so eden večjih uspehov komunističnega režima. Nekaj jih je preživelo tudi v demokraciji, toda zdaj nastopi presenečenje. Ljubljanski župan Zoran Janković, ki gradi imidž branilca sadov komunizma, je za naslednjo mestno sejo napovedal prodajo mladinskega doma v Poreču. Dati ga namerava na dražbo in zanj iztržiti dva milijona. Časnik Delo, ki o novi vladi piše angažirano, denimo kot o Frankensteinovi koaliciji, je o njegovi raboti poročal uslužno, kot da bi bil podaljšek mestnega glasila, saj reč pojasnjuje s tem, da bo občina zaokrožila lastništvo počitniških domov za otroke tako, da bodo delovali obnovljeni dom v Umagu, Zambratiji in Poreču. Ukinitev in prodajo doma v Poreču pojasni z zaokrožitvijo lastništva!????????

Hudiča, v teh domovih letujejo, plavajo in se fizično udejstvujejo na počitnicah otroci revnejših družin, tisti, ki takih počitnic običajno ne doživijo. Zakaj župan jemlje več kot tisoč otrokom možnost razgibanega veselja? Isti glavar, ki z lahkoto vrže dva milijona za predelavo manjše turistične ulice!!!!!

Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.