Ustvarjalci vampirjev

Bernard Nežmah

6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Pamflet

Demonstracije proti formiranju Janševe vlade so potekale pod sloganom – Proti koaliciji sovraštva. Poročila osrednjih medijskih hiš so poročala o govorcih, živopisni množici, navajala besede kritike, prikazovala domiselne transparente, toda vsa po vrsti so izpustila škandalozni nastop protestnika. Tega je na svojem programu izpostavila Nova24TV, možakar se je namreč drl: Janšo je treba ubit! Miniti je moralo nekaj dni, da se je po seriji zgroženih zapisov na spletnih portalih in desnih medijev ta primer znašel tudi med vsebinami dominantnih dnevnih medijev. A kaj za vraga jih je držalo nekaj dni, da najbolj agresivnega izbruha sovraštva v zadnjem letu niso zabeležili? – Skrb, da ogrozijo imidž demonstracij??? No, karkoli je že bil razlog, prav posnetki televizijske hiše, ki jo nekateri označujejo s tovarno sovraštva, so se izkazali za verodostojno poročanje. Široka mavrica najrazličnejših novinarskih politik je pač najboljši garant demokracije, ki ne skriva ekscesov, kadar se zgodijo.

A shod proti sovraštvu ni postavil pod vprašaj le poziv k uboju Janše, ena izmed govornic je na njem prostodušno izrekala: da so Janševi mediji zadnje dni pobesneli kot povampirjene podgane. Pesniška govorica je kajpak znana po široki rabi metafor, toda novinarje označiti za pobesnele in povampirjene podgane? Tu je konec dialoga, to je le sramotenje, s katerim ni mogoče niti polemizirati. Novinarji niso več ljudje niti ne metaforične podgane, temveč kar povampirjena bitja. Besednjak popone anihilacije. To isto lahkotnost je bilo slišati tudi iz ust politika SMC Dragana Matića, ki je svoje kolege, ki so vstopili v novo koalicijo, označil, da so vrat nastavili vampirskemu ugrizu. Stranko SDS primerjati z jato vampirjev prestavlja sodobni imaginarij za nekaj stoletij nazaj. Na gledališkem odru je to običaj, na političnem pa nevarna radikalizacija retorike.

Seveda pa tudi igralci nastopajo na medijskem odru. Roman Končan je tako denimo podpisnike pisma intelektualcev s prvopodpisanim profesorjem Rudijem Rizmanom označil za solno kislino, ki da razjeda narodno samobit. Z argumenti pisma se človek lahko ne strinja, jim oporeka, toda označiti pisni protest kot solno kislino, je gesta, ki postavlja ostre kritike na raven narodnih sovražnikov.

Vampirji, solna kislina, ali tekst kolumnistke Večera, da so sredinske stranke oznaka za smrdljivo, strupeno močvirje, so besednjak, ki je nastal ob formiranju nove vlade. Zaskrbljujoče.

In sedaj je tretjič odstopil Miro Cerar, ml.: leta 2018 kot predsednik vlade, leto kasneje po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah kot predsednik SMC, in zdaj kot njen član, ker pravi, da ne želi biti več v stranki, ki je izgubila čast. Odmislimo njegovo preračunljivost, da je izstopil šele potem, ko ni bil imenovan za predsednika državnega zbora. Ni bil edini, pred njim so odšli Milojka Kolar Celarc, Dragan Matić in še drugi, to, kar bode v oči, je njihova ignoranca do stranke. Pričakovali bi najmanj, da bi zdaj ustanovili Pravo stranko Mira Cerarja, ki bi se borila in udejanjala najsvetlejše vrednote SMC.

V zatišju pred kritiki pa deluje ljubljanski župan Zoran Janković. Pred dnevi smo prebirali, da je madžarska oblast sestavila seznam tem, ki jih njej podložni mediji ne smejo obravnavati. Toda podobno lahko rečemo za osrednje dnevne medijem na Slovenskem, ki se ogibajo medijske manipulacije župana glavnega mesta v glasilu Ljubljana. Že mesece poslušamo predstavnike ministrstva za okolje, ki pripovedujejo o reviziji zloglasnega kanala CO, zadevo so predali celo tožilstvu, saj v projektu mrgoli protizakonitosti. Toda v zadnji številki mestnega glasila najdemo štiri strani hvalnic gradnji kanalizacijskega kanala. List, ki naj bi informiral meščane o stanju stvari v mestu, je preprosto zamolčal vse konflikte, dileme, proteste in zlorabe ter iz denarja davkoplačevalcev prikazuje realnost kot pravljico o dobrem kralju. Dobesedno kot pravljico. Medtem ko okoljevarstveniki in univerzitetni profesorji opozarjajo na nevarnost izlitja strupenih snovi, zakaj značilnost vseh materialov je, da slej ko prej začnejo prepuščati kemikalije, jih list Ljubljana ni povabila kot sogovorce, ampak je dala besedo le tvorcu projekta direktorju Krištofu Mlakarju. Ta je tokrat zapisal, da so vgrajene cevi iz poliestra, ki ima zagotovljeno življenjsko dobo 150 let!!!!!!!??????????????? Stoletje in pol bo torej kanal brezhiben. Neverjetno, isti Mlakar je pred dvema letoma isti projekt opisal, da bodo cevi varne nekaj desetletij, sedaj pa je življenjsko dobo popeteril. In to fabulo meče pošta v nabiralnike vseh meščanov!??

Postavimo reč hipotetično: ministra obravnava tožilstvo, da je izpeljal protizakonite rabote in zadeva gre na sodišče, medtem pa da minister iz proračunskega denarja natisniti časopis v 100 tisoč izvodih, ki njegova početja opisuje kot narodno dobrobit. – Nemogoče, kaj takega se v Sloveniji ne more zgoditi. Drži, se pa dogaja v Ljubljani pred očmi Računskega sodišča, ki zlorab javnega denarja iz leta v leto ne uspe zaznati, in časnikov ter televizij, za katere je to nedotakljivi tabu.

Sicer pa, mediji, ki ne spadajo v main-stream, pravkar poročajo, kako je Šarčeva vlada v odstopu razpisala 80 uradniških delovnih mest z rokom prijave 3 do 5 dni. Klasična korupcija: razpis, ki po svoji formi ni razpis, saj poteče, še preden neposvečeni kandidati zanj izvedo. Karikatura procedure, lahko bi zapisali, da je rok prijave 3 do 5 ur. A še bolj šokantno je to, da ta tema ob razkritju ni našla mesta v velikih dnevnih medijih.