Zorčičev pasijon

Vlado Miheljak

24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Dva leva

»Samo odstranitev iz javnega odločanja, javnega življenja, odvzema celotnega nedokazano pridobljenega premoženja in dosmrtno prisilno delo v zaporu lahko prepreči nadaljnjo zlobo in pokvarjenost teh hudodelcev.«
— Načrt poslanca SDS Marijana Pojbiča za dokončno rešitev levičarskega vprašanja. (Večer, 5. 4. 2020)

»Pri presojanju besed poslancev pa ne gre pozabiti na svobodo govora, ki je eno temeljnih načel demokratičnega parlamentarizma, zato je potrebno vsak primer suma na neprimerno komunikacijo poslancev skrbno pretehtati.«
— Opozorili predsednika DZ Zorčiča, da je tudi pri grožnji dokončne rešitve treba upoštevati svobodo govora. (Večer, 5. 4. 2020 )

»V. Miheljak v @SpletnaMladina poziva novinarje, naj poslance SMC in Desus ’pribijajo na križ’, ’tako zelo’, da ne bodo mogli brez skrivanja hoditi po ulicah. Gre za skrajno sprevržen poziv k linču poslancev, vzbujanje sovraštva in nestrpnosti, ki terja odziv nov. razsodišča.«
— Predsednik Državnega zbira I. Zorčič izkazuje očitne bralne težave.

Ne vem, kaj se dogaja s predsednikom državnega zbora. Ga cuka? Se morebiti zadeva? Če gre verjeti občasnim namigom medijev, tovrstna rekreacija med poslanci in politiki mlajše generacije ni redka. Sam menim, da je večji problem, da se hitro navlečejo vonja po oblasti, politični moči, po velikih in drobnih bonitetah. A dvomim, da je to edini razlog, da nekdo prebere in obnovi nekaj, kar ni bilo ne napisano ne izrečeno. Morda pa ima disleksijo? Naj nekoliko pomagam g. Zorčiču: disleksija je večja ali manjša motnja v delovanju kognitivnih procesov, ki se kaže, med drugim, v branju in posledičnem razumevanju besedil na občutno nižji ravni od realno pričakovane. Kar pa se da z veliko vloženega truda in vztrajnosti specialnih in razrednih pedagogov, psihologov in predvsem staršev omiliti. Dokaz je George W. Bush, ki je ob nesebičnem trudu matere Barbare (no, morda še česa drugega) postal predsednik ZDA. Kar šteje še več kot funkcija predsednika državnega zbora. Vsekakor bom pisal počasi in nazorno, da bo g. Zorčič lažje sledil. A bojim se, da tudi morebitni nevrološki defekt ne more biti zadosten odgovor za napačno interpretiranje in povzemanje besedil. Namreč, prejšnji teden sem napisal v zaključku kolumne: »… Prav bi pa bilo, da bi novinarji (navsezadnje gre za njih, kajne?) vztrajno in potrpežljivo ponavljali že zastavljena vprašanja. Jih brez milosti pribijali na križ. Tako zelo in tako vztrajno, da bo Počivalšek prisiljen zase, za Kozlovičevo, Kustečevo, Zorčiča, pa za Pivčevo, Gantarja, Juršo ... za vse izprijene poslance in poslanke, ministre in ministrice iz vrst SMC in DeSUS v družinski firmi poleg naročenih zaščitnih obraznih mask nabaviti še spodnje hlače, s katerimi si bodo zakrili cele glave in identiteto, ko se bodo po sprostitvi omejitev gibanja spet sprehajali mimo nategnjenih volivcev. Pač, kozjanske zaščitne gate.« In Zorčič je to razumel kot poziv k linču poslancev, vzbujanje sovraštva in nestrpnosti. Od kod mu zdaj to?! Je poziv k vztrajnemu in potrpežljivemu ponavljanju zastavljenih vprašanj ščuvanje k pogromu? Lepo prosim. Saj to je vendar delo in poslanstvo novinarjev. Je morda preveč banalno, dobesedno, bral poziv k pribijanju na križ? Dobesedno branje ni vselej znak bistrosti. Naj g. Zorčiču razkrijem, da ob jezikovnih in semantičnih zagatah dobro služijo različni slovarji. Pri nas so preverjeno kakovostni standardni slovarji na portalu Fran. Če v iskalnik SSKJ vpiše besedo »frazem«, bo odkril, da označuje besedne zveze, katerih pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njenih sestavin. Denimo, če g. Zorčič kje prebere ali sliši, da ima neki politik čiste roke, to ne pomeni nujno, da si jih v času covida redno umiva, ampak da je pošten. Strinjam pa se, da je to redka značilnost politikov. In če napišem, da bi morali novinarji politike »pribijati na križ«, to ne pomeni, da naj bi jih z debelimi, rjastimi žeblji pritrjevali na razpelo kot v podobah Jezusovega pasijona, ampak da jih razkrijejo, obsojajo, ožigosajo za njihovo prelomljeno zavezo, za nedoslednost, nestanovitnost, podrejanje etičnih načel sebičnim političnim ambicijam. Skratka, da njihovo nemoralnost razkrinkajo »tako zelo«, da si bodo s »Počivalškovimi kozjanskimi gatami« prisiljeni osramočeni zakrivati obraz pred nategnjenimi volivci in javnostjo. Seveda pa je Zorčič za lažno posredovano sporočilo deležen mnogih odobravanj. Predvsem od tistih, ki jih je še pred manj kot dvema mesecema preziral in kritiziral. V odzivih na tvit sem prepoznal denimo samooklicanega psihologa in psihoanalitika Vodeba, nesrečnika s hudimi identitetnimi težavami. Pa Rosvito Pesek, ki se je v železni partijski maniri pridružila obsojanju nečesa, kar ni bilo napisano in česar očitno ni prebrala. Ostali podporniki pa so pretežno spletni smetarji, ki spontano ali kot najeta delovna sila primitivno in agresivno lomastijo po bizarnih portalih. Prav ti novi zavezniki so spričevalo intelektualnega in moralnega dna nove SMC in njenih akterjev. Jih pomilujem, a po svoje jih razumem. Zato, da ostaneš poslanec ali postaneš minister, celo predsednik DZ, je vredno požreti vsa načela, etiko, javne zaveze; vredno je enkrat obrniti hrbet poslanskemu in akademskemu kolegu Brglezu v konfliktu s Cerarjem, drugič zariniti nož v hrbet istemu Cerarju v sporu s Počivalškom ... in sedaj je že na vidiku načrt atentata na Počivalška, s katerim tonejo proti točki nič.

A cena za dvoličnost in dvojno moralo bo visoka. Opiti so skočili v koalicijo avtoritarnosti, koruptivnosti, klientelizma, nepotizma, politike provizij in izsiljevanja, laži, dekvalifikacij in diskvalifikacij ... Streznili se bodo na smetišču zgodovine.

Zorčič pa se bo v zgodovino parlamentarizma vpisal kot sinonim za politično verolomnost in nemoralnost.