0,5 je več od 99,5

Bernard Nežmah

18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Pamflet

Odkar je bil Karl Erjavec ponovno izvoljen za prvega moža stranke upokojencev, še ni izrekel besede upokojenci, ampak izstop iz vlade in formiranje alternativne pod imenom KUL. Komaj dan potem, ko so njegovi poslanci zavrnili predlagani odhod iz vlade, je bil edini predsednik parlamentarne stranke, za katerim ni stal noben izmed njegovih parlamentarcev. A že naslednji hip mu je uspel veliki met: generalu brez vojske je četverica izmed opozicijskih strank, ki šteje 39 poslancev, ponudila mandatarsko mesto in odslovila dotedanjega favorita Jožeta P. Damijana. Karl z nič podporniki je eliminiral Jožeta z 39 podporniki!?? Humor iz Alana Forda, a osrednji mediji grotesko prikazujejo kot smrtno resno dramo. Ne samo zdaj. Na začetku meseca je imel Desus volitve, na katerih je zmagoviti Erjavec nabral 146, poraženi Srečko Felix Krope pa 71 glasov. Felix je dosegel v resnici fantastični rezultat, mesec pred volitvami so dominantni dnevni mediji predstavljali volilno tekmo z dolgimi zapisi o Karlu, medtem ko so v enem prostem stavku omenjali, da kandidira tudi Srečko. Ravnali so enako kot državni mediji v Belorusiji, ki so pred volitvami izpostavljali le uspehe Aleksandra Lukašenka. Ta je na volitvah prejel več kot 80-odstotno podporo, tekmica Svetlana Tihanovska pa 10-odstotno. Če primerjamo beloruski model slovenskega medijskega poročanja o volitvah predsednika Desusa, je uspeh Srečka Kropeta sanjski – nabral je 35 odstotkov podpore. Mednarodni proučevalci medijske demokracije lahko zdaj zadovoljno poročajo, da je na Slovenskem tri in pol krat višja kot v Belorusiji.

Kdo bi kakopak oporekal: zakaj pa bi na široko poročali o Erjavčevem tekmecu, ko pa je Karl veliki favorit? Drži, samo po istem zgledu potem tudi Lukašenku ni očitati, da je ukradel volitve.

Več kot dve leti po lokalnih volitvah v Ljubljani sodišča še niso dokončno odločila o pritožbi poraženega kandidata, da je župan Zoran Janković zmagal s pomočjo propagandnega glasila Ljubljana, ki je sistematično gradilo njegov kult, namesto da bi o mestnih dogodkih poročalo iz različnih zornih kotov. No, stvar teče v isti maniri naprej. V zadnji številki spet uvodnik nasmejanega župana, kot novum pa najdemo temo o njegovem projektu ozelenitve mesta, ki je v zadnjem letu zasadil 600 novih dreves. OK, mestni glavar je našel novo tržno nišo pri volivcih in sedaj poje hvalnice drevesom. Toda, tu manjka druga stran: koliko dreves so posekali v prestolnici v zadnjem letu? Mestno trobilo Ljubljana o tem ne poroča. Niti o tem ne, da so prebivalci Kolezije prejšnji mesec protestirali, ker so jim med Kemijskim inštitutom in Fakulteto za matematiko in fiziko do tal posekali obsežni gaj visokoraslih drevesnih očakov.

Poglejmo iz perspektive druge poloble. Svetovno časopisje je na začetku decembra objavilo alarmantni podatek, da so v zadnjem letu v Amazoniji posekali več kot 11 tisoč kv. metrov gozda. Za Slovence nazorna številka, ki predstavlja dobro polovico naše države. – Horror!!! Toda, bodimo pošteni in poglejmo, kaj pravi brazilski Janković, točneje njihova vlada. Ta se od leta 2017 hvali s projektom pogozdovanja Amazonije, po katerem bodo v šestih letih zasadili 74 tisoč akrov novih dreves. Če številke prevedemo na letno pogozditev, dobimo dobrih 12 tisoč akrov. Ker znaša 1 aker 0,0040468 kv. km, je potem površina novega gozda 48 kv. km. Brazilsko glasilo Ljubljana lahko naslika nasmejanega predsednika Bolsonara, ki se hvali z novim prirastom.

Toda, kakšen del letnega poseka je to? 48 proti 11 tisoč kv. km, torej približno pol procenta. Uničiš 99,5 odstotka kapitalcev gozda in se hvališ z 0,5 odstotka mladih sadik. Brez težav, če imaš medije na svoji strani.

Najbolj akutni politični vložek je sicer vprašanje, ali bodo Erjavec in KUL uspeli vreči tretjo Janševo vlado. Tokrat se je prekucijam priključila KPK, ki je napovedala preiskavo zoper ministra Zdravka Počivalška in njegove sodelavce zaradi pomladanskih nakupov mask in ventilatorjev. Do sekunde preračunan timing. Že aprila so osrednji mediji o zadevi povedali skorajda vse, prinesli dokumente, izjave in pričevanja. Reč je bila slikana kot največja korupcijska afera leta, a KPK je sprožila preiskovalni stroj osem mesecev kasneje. Zakaj ne prej, s čim se je pred tem ukvarjala? Na njenih straneh najdete obravnave deliktov malih občin, kot so Starše, Radovljica, Lendava, Moravče, Gor. Radgona, Štore, Kostel, celo primer gimnazije, kjer so obravnavali pritožbo, da je bil v nekem razredu profesor, ki je poučeval in ocenjeval svojega sina. Seveda ne bomo dvomili v poštenost KPK, toda zakaj se ni poprej ukvarjala z najbolj zvenečim primerom? Kaže, da se zgodovina ponavlja, januarja 2013 je KPK objavila poročilo o poslih Janeza Janše in rezultat je bil padec druge Janševe vlade. No, zgodovina se rada ponovi kot farsa.

O Janši je pred tedni pisal tudi francoski tednik L’OBS, nekoč legendarni Le Nouvel Observateur. Prebiram ga trideset let, tokrat se je primerilo prvič, da je predsednik slovenske vlade končal v prvem stavku uvodnih komentarjev. Avtor Pierre Haski je kajpak izpostavil, da se je prezgodaj veselil Trumpove zmage.

Toda, ali je potem izpeljal tirado na njegovo tvitanje in ga uvrstil poleg Putina in Orbána? Nak, Janšev entuziazem je povezal s patriotizmom, ki izvira iz Melanie Trump, Slovenke po rodu.