Teža denarja

Bernard Nežmah

30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Pamflet

Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karlu Erjavcu se je zgodilo, da je svojo napoved spremenil že po šestih dneh. 22. decembra je namreč STA poročala, da je po sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico.

Ali bodoči mandatar ne ve, kaj govori? Staremu političnemu lisjaku ne gre pripisati pomanjkanja kognitivnih sposobnosti. Zakaj potem ta preobrat? Po javnem nastopu predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela se je izkazalo, da poročila o Počivalškovem vodenju spomladanskih nakupov zaščitne protikoronske opreme še zlepa ne bo, saj je njegov namestnik Jorg Kristijan Petrovič, ki mora podpisati to poročilo, zadržan do bliskovitosti in političnemu timingu. Proceduralni zaplet med računskimi revizorji, ki pa ga je predsednik spravil z internega na javni nivo. In čez kak dan potegnil še pragmatično rešitev, ko je upornega podpisnika kot absolutistični vladar zamenjal z drugo, bolj kooperativno podpisnico.

Od tod je seveda lažje razumeti salto v Erjavčevem razmišljanju. Ko bi imel na mizi računsko kritiko na rovaš predsednika SMC, bi pač lažje prepričal njihove poslance, da prestopijo v njegov tabor. No, pretendent na mandatarski položaj ne sedi križem rok, zdaj je napovedal, da so se v KUL odločili, da povabijo predstavnike SMC na pogovore o tem, kako vidijo prihodnost Slovenije, da torej podprejo njegovo izvolitev.

Karl Veliki se je tako zapisal ob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ki se je ukvarjal z isto temo. O njej je priredil vrsto srečanj pod naslovom Pogovori o prihodnosti Slovenije, o vsebini diskusij pa so poročali mediji, še več, njegov urad je izdal serijo knjig s prispevki udeležencev. Dejansko, bodočnost države je državotvorna poteza in to tako, da zadeva vse državljane. Torej naj bo njihova vsebina javna. Tako pokojni Drnovšek, kako pa postopa Erjavec? Bo organiziral pogovore o bodoči Sloveniji s poslanci SMC v neposrednem televizijskem prenosu? Ali ni to najbolj demokratični pristop, povsem drugačen od prevratniškega komplota? Še več, je edina verodostojna oblika političnega pogovora o prihodnosti Slovenije. A KUL Karl, ki pravi, da bo zamenjal avtoritarno

Janševo vlado s svojo, ki bo spoštovala javna načela, očitno ne kaže nobenega namena, da bi javno uprizoril oblikovanje svoje potencialne koalicije.

Potem ko se je prvi med računskimi sodniki Vesel izpostavil, so kajpak sledili medijski zapisi o njegovih zaslužkih. Jasno, da so motivirani z njegovo diskreditacijo, a velja jih vseeno pogledati vsebinsko. Kot vrhovni nadzornik porabe javnih sredstev zasluži mesečno 5.607 evrov bruto, v prostem času pa za vodenje etičnega odbora evropske nogometne zveze FIFE zasluži nekaj več kot 200.000 evrov!!!! Res zanimiva persona. Poslanci, ki so profesorji, lahko profesorsko službo opravljajo v omejenem obsegu, in si poslanski zaslužek povečajo za kakšno tretjino. Gospod Vesel pa dobiva redno plačo, ki znaša slabo tretjino njegovega postranskega zaslužka. Si je predstavljati predsednika Ustavnega sodišča, ki mu je služba za denarni hobi, saj bi v mednarodni korporaciji pokasiral trikratno vsoto?????

Ob zdajšnji aferi so nekateri mediji prinesli članke nemških časopisov iz časa volilne UEFA-kampanje Aleksandra Čeferina, ki ga je takrat podpiral visoki italijanski funkcionar FIFE Infantino, FIFA etik Vesel pa naj bi pokril njegova vprašljiva trošenja nogometnega denarja. OK, lahko je bil to tudi spin nemških pretendentov na položaj šefa UEFE, toda pomenljivo je, da leta 2016 slovenski mediji teh pisanj sploh niso opazili, kaj šele ovekovečili.

Seveda pa sanjske plače ne padejo z neba. V zadnjem mesecu je bila izpostavljena plača direktorja STA Bojana Veselinoviča, ki znese tri in pol tisočake neto oziroma prek 7 tisočakov evrov bruto. Predsednik države Borut Pahor zasluži slabih šest tisočakov, nekaj več predsednik vlade, vmes predsednik državnega zbora. Ni kaj - sanjska služba za šefovanje STA. Zunaj primerjalnih okvirov. Sploh, če upoštevamo, da novinarji njegove tiskovne agencije dobijo v povprečju po 1.200 evrov neto. Trikrat manj od primusa. Če ta izgubi svoj posel in gre med urednike in novinarje v istem podjetju, bo njegova denarnica trikrat tanjša. Odlična strategija, kako napraviti vrhovnika na STA hvaležnega tem, ki so ga postavili. A resnici na ljubo velja dodati, da so tak ekscesni zaslužek dobivali tudi njegovi predhodniki. Nad tem Društvo novinarjev ni protestiralo.

Na Mladini konec osemdesetih je glavni urednik Robert Botteri vpeljal povsem drugačen način plačevanja: najboljšim avtorjem je namenil bistveno višji honorar od svojega. Ne po naključju so bila to zlata leta Mladine, ki so slavila najbolj prodorne ideje in ne uredniške funkcije.