Potres v pojmih

Bernard Nežmah

8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Pamflet

Časniku Delo je uspel veliki met. Premagal je tekmece dnevnih novic, kot so STA, RTV SLO, POP TV, SIOL ter časnika Dnevnik in Večer, ko je objavil ekskluzivne odlomke iz razvpitega poročila Računskega sodišča. Razumljivo, to so novice, ki so jih željno pričakovali bralci. Predsednik RS Tomaž Vesel je bil tokrat nejevoljen nad tem pretokom informacij in izrekel je svoj najboljši pogled v zadnjih mesecih: Zmedo je rešiti tako, da se čim prej izda končno revizijsko poročilo, ki bo javno objavljeno in si ga državljani lahko preberejo brez prevajalcev in tolmačev.

A kdo je povzročil zmedo? Sam Vesel je pred novim letom napovedal objavo poročila, nato pa šel v nedeljo v medijsko ofenzivo, ko je kot intervjuvanec nastopil v dveh zaporednih dnevih na nacionalki v oddajah Politično in Studio City. Naredil je vse, da bi se o tem poročilu govorilo, četudi je vedel, da še ni dokončno. Nanj imajo pravico odgovora revidiranci, sledi nekakšen dialog z revizorji, morebiten ugovor in šele nato končno poročilo, ki pa ni več plen izbranih medijev, saj bo objavljen na straneh RS in tako dostopen vsakomur. Zakaj ni vrhovni računski sodnik na spletnih straneh molče objavil le, da je začetno poročilo poslano revidirancem in da bo podrobno spregovoril medijem šele takrat, ko bo dokončno? Namesto tega je sam sprožil medializacijo zadeve, ki se je sedaj brani.

Po zapisu v Delu je eden izmed očitkov RS, da je vlada v nakup antikovid opreme angažirala SOVO, da preveri posamezne akterje in podatke. V mesecu marcu in aprilu, v času svetovne norije iskanja mask in ventilatorjev, ki jih je bilo bistveno manj od želja kupcev, je Izrael angažiral tajno službo Mossad, logično – v vojnih razmerah pač najbolj usposobljeno službo za delo v izrednih razmerah. A kakšno bo slovensko zaključno poročilo, ta hip ne vemo, bo pa vsekakor zanimivo videti oceno in argumente RS. Bog ve, morda bo celo zgledno preudarno in racionalno. A ta hip je očitno, da prvi val informacij služi predvsem opoziciji pri konstruktivni nezaupnici vladi. Ni pomembno, kaj bo v njem, deluje že s tem, da ustvarja javno mnenje.

No, predsednik Vesel je bil v zadnjih dneh oster, številna pisanja o svoji preteklosti je označil kot produkt iz tovarn zlobe. Nekatera so res delovala tako, toda njegov osrednji problem ostaja: vodi namreč institucijo, ki bdi nad zakonitostjo z natančnim pregledom dokumentov, sam pa nima potrdila KPK, da njegovo vodenje etične komisije pri FIFI ni sporno s funkcijo predsednika RS. Sklicuje se, da je sklep napisan, četudi ga KPK ne poseduje. Pravi, da je njegov angažma pri svetovni nogometni zvezi neprofesionalen. Pojem neprofesionalen v športnem svetu pomeni amaterizem v smislu simboličnih plačil. Iz olimpijskih iger so tako leta 1972 izključili avstrijskega smučarskega asa Karla Schranza, ker so mu očitali profesionalnost. Je bil mar zaposlen v kakšnem podjetju? Nak, na račun smučanja je služil z reklamami. V tenisu so najboljši igralci v šestdesetih, kot so bili Laver, Rosewall, Newcombe in tovarišija, ustanovili profesionalna pro slam tekmovanja, ker so osrednje zaslužke prejemali z igranjem tenisa. Preprosto, je gospod Vesel KPK predstavil svojo višino dohodkov pri FIFI, ki trikrat presežejo njegovo plačo? No, stvar je še malo bolj zagatna. Koga je angažirala svetovna nogometna organizacija, da jim bo razsojal etična vprašanja? Od leta 2003 je bil namreč podpredsednik RS in od desetletje kasneje njegov predsednik. Ali mu ni prav služba na Računskem sodišču odskočna deska za sanjske zaslužke v nogometnem svetu? Osrednji mediji o tem molčijo, je pa zadevo tehtno problematiziral profesor Bojan Dobovšek.

V hrvaški Petrinji so doživeli uničujoč potres in kmalu so mediji začeli poročati o gradbenih zaslužkarjih, ki so izpeljali šlampasto gradnjo med vojno uničenega mesta. Zanimivo, ni pa bilo videti posnetkov uničenega mesta, ki so ga konec leta 1991 zavzele enote JNA, ki so poprej s tanki in topovi razrušile mestno jedro. Klasični urbicid, uboj mesta.

Stranska žrtev potresa je tudi grad Hošperk na Notranjskem. Od enega najlepših baročnih dvorcev so ostali le zidovi, ki pa so še vedno impozantni. Priznam, pri potepanju po teh krajih pred dvema letoma me je najbolj presunil pogled na grandiozne ostaline. Zdaj je nacionalka poročala, da je kot potresna žrtev padel del obzidja, čudoviti dvojni balkonski portal nad vhodom. Potres nam je uničil kulturno dediščino. A zakaj stojijo tam le še zidovi? Med drugo vojno so ga oplenili in zažgali partizani. Borci proti okupatorju so sistematično požgali večino slovenskih gradov. To je dolgo štelo za veličastno gesto, celo Titovi pionirji smo nekoč prepevali iz repertoarja šolske lektire: grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri, jasno, ne da bi se zavedali grozljivih implikacij pesmi. RS danes ocenjuje, kako smotrna je bila nabava zaščitne opreme s strani države. Osrednji mediji in zgodovinopisje, izvzemši Iva Žajdele, se ni ukvarjalo z vprašanjem: ali je bilo v partizanskem vojevanju s stališča obrambe domovine neizbežno požiganje kulturne dediščine, kot so gradovi? Francoski makiji po spopadih z okupatorjem pač niso slavili s požiganjem podeželskih dvorcev. In si je predstavljati revolt, ko bi Janševa vlada sklenila, da državne prispevke za organizacijo NOB preusmeri v obnovo od partizanov demoliranih gradov, ki so zdaj v lasti države?

Potem ko je bil v Ljubljani skoraj že zgrajen kanalizacijski vod CO čez osrednji vodni izvir, je župan Zoran Janković poslal zahtevo na ARSO za oceno okoljskih vplivov tega projekta. Postopek, ki bi se moral zgoditi pred gradnjo! Bo torej državna agencija za okolje tokrat presodila, kaj bi lahko povzročil petrinjski potres na ceveh, po katerih bi se pretakale toksične odplake? Geologi in geografi so doslej neuspešno opozarjali na nevarnost, da cevi popokajo in pride do izliva strupenih snovi v pitno vodo. Ko bo ARSO odločil, naj to stori javno z argumenti in imeni teh, ki bodo evidentno garantirali, da tudi ob potresu ne more priti do uničenja izvira pitne vode za prebivalce Ljubljane.