Zakon pomote
Skozi prizmo dobrih in zlih
Mihail Gorbačov, oče perestrojke, Nobelov nagrajenec in zadnji voditelj Sovjetske zveze je slavil 90. rojstni dan. Najpopularnejši ruski voditelj za zahodne medije in politike je v domovini samo spomin. Precej skromen. Leta 1996 je edinkrat kandidiral na splošnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijim Zjuganovom. Kako se je tedaj odrezal Mihail? V 140-milijonski državi je zbral manj kot 400 tisoč podpornikov, kar je zneslo pol odstotka, in zasedel sedmo mesto. Popolni debakel. No, še v letih, ko je vodil demokratizacijo partijske države, je sledil politiki: demokracija – to sem jaz. Ko mu je l. 1987 tedanji partijski sekretar CK KP Moskve Jelcin na kongresu očital prepočasnost reform in protežiranje trde linije komunistov, ga je hitro odstavil. In to na Stalinov način. Ko se je uporni Boris zdravil v bolnici, ga je dal Mihail iz bolniške postelje pripeljati na partijsko sejo, kjer so množično udarili po njem in ga odstavili. No, na prvih svobodnih volitvah se je Boris vrnil zmagovito kot predsednik Rusije, Mihail pa ni nikoli odstopil z mesta prvega moža Sovjetske zveze. Decembra 1991 so ruski, beloruski in ukrajinski predsednik sprejeli dekret, po katerem so razpustili vsesovjetsko državo, in Mihail je naenkrat ostal predsednik brez države.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Mihail Gorbačov, oče perestrojke, Nobelov nagrajenec in zadnji voditelj Sovjetske zveze je slavil 90. rojstni dan. Najpopularnejši ruski voditelj za zahodne medije in politike je v domovini samo spomin. Precej skromen. Leta 1996 je edinkrat kandidiral na splošnih volitvah, na katerih je zmagal Boris Jelcin pred Genadijim Zjuganovom. Kako se je tedaj odrezal Mihail? V 140-milijonski državi je zbral manj kot 400 tisoč podpornikov, kar je zneslo pol odstotka, in zasedel sedmo mesto. Popolni debakel. No, še v letih, ko je vodil demokratizacijo partijske države, je sledil politiki: demokracija – to sem jaz. Ko mu je l. 1987 tedanji partijski sekretar CK KP Moskve Jelcin na kongresu očital prepočasnost reform in protežiranje trde linije komunistov, ga je hitro odstavil. In to na Stalinov način. Ko se je uporni Boris zdravil v bolnici, ga je dal Mihail iz bolniške postelje pripeljati na partijsko sejo, kjer so množično udarili po njem in ga odstavili. No, na prvih svobodnih volitvah se je Boris vrnil zmagovito kot predsednik Rusije, Mihail pa ni nikoli odstopil z mesta prvega moža Sovjetske zveze. Decembra 1991 so ruski, beloruski in ukrajinski predsednik sprejeli dekret, po katerem so razpustili vsesovjetsko državo, in Mihail je naenkrat ostal predsednik brez države.
Na Slovenskem je te dni počila največja pravosodna blamaža. Portal Požareport je obelodanil, da je ustavni sodnik Rok Čeferin razsojal o zadevi, v katero je bil pred leti sam vpleten. Kot poročevalec je predlagal drugima dvema sodnikoma, da zadevo zavržejo, kar je Ustavno sodišče (US) tudi storilo. Ko pa se je oškodovanec pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice, se je sodniku Čeferinu čudežno vrnil spomin. Naenkrat je prepoznal svoje dejanje in predlagal, da se zadeva popravi. In kako je odreagiralo US? V izjavi za javnost je sporočilo, da je bil sodnik tako zaseden z delom, da se mu je zgodila napaka, da se napake dogajajo in da bodo odločili še enkrat.
US velja kot poslednji varuh ustave, zoper njegove odločbe je možna zgolj pot na evropsko sodišče. Tokrat pa kanijo kar po domače popraviti sodbo. Nezamisljivo. Ni se še pripetilo, da bi sodnik napisal sodbo, potem pa bi ugotovil, da se je zmotil, in drugi sodnik bi zgolj na osnovi njegove prošnje znova obravnaval primer. Sodbe so doslej razveljavljala le višja sodišča v rednih postopkih. Tokrat pa US uvaja princip popravljanja sodnikove pomote. In kaj je pomota? Da je sodnik obravnaval primer, v katerem ni opazil, da je bil pred leti sam vpleten kot antagonist. Ustavni sodniki so po definiciji najbolj pikolovski bralci in premišljevalci pravnih zapletov, gospod Čeferin pa v zadevi niti lastnega angažmana ni prepoznal. Leto je mirno spal, dokler zadeva ni dosegla strasbourških sodnikov, potem pa nenadni razcvet spomina.
A reč, ki jo US ocenjuje kot pomoto zaradi prezasedenosti z delom, ima silne implikacije. Bodo odslej tudi zdravnike, ki so izvedli malomarno operacijo s fatalnimi posledicami, sodišča oproščala, ker so to storili pomotoma zaradi utrujenosti od dela? Se bodo novinarji v izgubljenih tožbah po zgledu US sklicevali, da so imeli toliko dela, da določenih dejstev niso utegnili preveriti?
In kako so se odzvali osrednji mediji? So naslovnice in osrednje oddaje napolnile vsebine o tem pravosodnem škandalu? Pred četrtkom POP TV in nacionalka zadeve nista predstavili v osrednjih informacijah, enako ne trije osrednji časopisi. Kako, ko pa že banalnemu fake računu tviterja posvetijo osrednjo pozornost? Logika je preprosta, Rok Čeferin spada v red good boys, katerih rabote se medijsko ne obravnava. Pač, MMC RTVSLO je priobčil članek z naslovom: Čeferin pomotoma odločal v zadevi, v kateri bi moral biti izločen. V njem pa zgolj izjava US brez kakršnekoli osvetlitve in problematizacije. Je to princip nacionalke? Ko je pred dnevi premier Janez Janša pisal prvi evropski komisarki, je osrednji dnevnik posvetil 43 sekund pismu, nato pa pridodal še 55 sekund kritičnih odzivov opozicije. Nacionalna televizija, ki se drži principa, da dogodke osvetli iz različnih perspektiv, je tu pozabila na svojo utečeno prakso.
To, kar bi pričakovali od osrednjega medija, je storil portal Domovina, ki je o stvari povprašal profesorja prava dr. Mateja Avblja, ki sporne odločitve tričlanskega senata ni ocenil kot napako, ampak kot protiustavno ravnanje, ki pomeni poseg v človekovo pravico do poštenega sojenja konkretnega posameznika.
Medtem ko dominantni mediji redno poročajo celo o poslednjem članku v tujih medijih, ki opisuje Janševo vladavino kot primer samovlade in avtoritarizma, so ostali nemi ob letnem poročilu Freedom House (FH), ki pa ga je zabeležila STA in sporočila, da je Slovenija prejela 95 točk, toliko kot Barbados. A če gremo na spletno stran ameriške nevladne organizacije (dobesedno, financira se z donacijami, brez podpore vlade), ki več kot pol stoletja redno meri stopnjo svoboščin po posameznih državah, bomo začudeni. Slovenijo so ocenili kot eno najboljših držav, v katerih obstaja izjemno visoka stopnja svobode govora, kritike in pravne države; po točkah je uvrščena celo pred Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Španijo, V. Britanijo in ZDA. No, STA jo predstavi kot ekvivalent eksotičnemu Barbadosu.
JJ je za dominantne medije osrednji bad guy, zato v primerih, ko je slika o Janševi vladavini pozitivna, preprosto ne poročajo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.